VREME

Nezadržno se nam približuje mala ledena doba

Objavljeno 03. april 2014 16.30 | Posodobljeno 03. april 2014 16.30 | Piše: Katja Cah

Že irski pisatelj Oscar Wilde je dejal, da je pogovor o vremenu zadnje zatočišče domišljije. Lahkoten in hvaležen.

Dokler nas ne zajamejo naravne katastrofe, kot so žled, poplave in suša. Vse zanima, kakšno poletje nas čaka. Tega ne more zanesljivo vedeti nihče. Kot ne, kakšno bo vreme, ko bodo naši otroci odrasli. Med strokovnjaki se razvnema razprava, ali je razvpita teorija o globalnem segrevanju kolektivna laž in nas prej čaka ledena doba. Teorijo o uničevalnem učinku tople grede, ki bo zelena območja Zemlje spremenil v puščavo, še zagovarja večina znanstvenikov po svetu. A to še ne pomeni, da je pravilna. Uspelo nam je navezati stik z enim od vodilnih ruskih astrofizikov dr. Habibulom Abdusamatovim z observatorija v Pulkovu, ki že vrsto let opozarja na povsem drugačno dogajanje – ohlajanje ozračja. Za komentarje smo poprosili tudi mag. Miša Alkalaja z Inštituta Jožefa Stefana, enega od redkih slovenskih neodvisnih raziskovalcev podnebnih sprememb, ki je nasprotnik teorije o globalnem segrevanju, ter predstavnike Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki jo (še vedno) zagovarjajo.

Ohlajamo se

»Višanje globalnih temperatur na Zemlji se je končalo že po letu 1998. Globalno segrevanje je zastalo in tudi v prihodnjih petih letih se temperature ne bodo zvišale. Sonce, poglavitni dejavnik, ki nadzoruje podnebni sistem, se ohlaja. Podobno kot imamo na Zemlji letne čase, se tudi v sončnem sistemu dogajajo podnebne spremembe. Trenutno se naš celotni sončni sistem po solarnem poletju pomika v solarno jesen, nato seveda sledi solarna zima,« zatrjuje dr. Habibulo Abdusamatov.

Temperature stagnirajo

Mag. Mišo Alkalaj večini povedanega prikimava: »Tudi Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPPC) priznava, da se je višanje temperatur na Zemlji končalo po letu 1998. Načeloma je vreme bolj nestabilno, kadar se podnebje ohlaja, in bolj stabilno, kadar se ogreva. Trenutno temperature stagnirajo. Za to, da v prihodnjih petih letih ne bodo višje, obstaja zelo dober razlog. Smo že mimo vrha sončnega cikla, število sončnih peg bo upadalo najmanj do konca cikla, kar zajema pet let in pol. Torej se bo oblačnost na Zemlji v povprečju povečevala, odbila bo več sončne svetlobe in zato bo Zemlja prejemala manj energije.« A dr. Abdusamatov gre še dlje, saj trdi, da se nam nezadržno približuje t. i. mala ledena doba, ki je v zgodovini človeštva nekaj običajnega: »Močna ohladitev, že 19. mala ledena doba v minulih 7500 letih, bo med letoma 2060 in 2070. Zdaj smo priča prehodnemu obdobju, ki se kaže v nestabilnih podnebnih spremembah. Odsotnost ogrevanja, globalne spremembe temperatur in raven morja v zadnjih sedemnajstih letih kažejo na prihajajočo malo ledeno dobo. Letos se je začelo obdobje postopnega ohlajanja in bo trajalo do začetka 22. stoletja.«

Skrivnostna notranjost Sonca

Na tej točki se ruski in slovenski nasprotnik teorije o globalnem segrevanju malce razhajata. »Zelo velika ohladitev ni nujna, ker je ogromna zaloga toplote v oceanih. Ta nadomešča primanjkljaj pritoka s Sonca. Imamo vrsto teorij, ki se skladajo z obnašanjem vremena v preteklosti, pa kažejo različne razvoje v prihodnosti. Če bi se zniževanje sončne aktivnosti nadaljevalo, bo to neizogibno povzročilo merljivo ohladitev ter povečanje pogostosti in intenzivnosti skrajnih vremenskih pojavov. To se je dogajalo tudi v preteklosti, vendar v notranjost Sonca ne moremo videti, zato dolgih ciklov njegove aktivnosti ne znamo napovedati,« zavrača črno-beli pogled na podnebno prihodnost mag. Alkalaj in poda svoje razumevanje soobstoja dveh nasprotujočih si teorij – t. i. toplogredne in ledenodobne: »Gre za senzacionalizem – če bi špekuliral, nekateri ljudje, ki vedo, na kako šibkih nogah stoji teza o antropogenem ogrevanju, posegajo po enakih trikih kot nasprotna stran: če hočeš priti v medije, moraš trditi nekaj senzacionalnega.«

Amerika proti Rusiji

Morda je v ozadju tudi staro, še vedno prisotno znanstveno in ideološko nasprotovanje med Američani in Rusi. Mag. Alkalaj posredno potrdi vpliv svetovne politike na znanost o podnebnih spremembah: »To je sploh dolga tema. Nimam navade analizirati političnih motivov držav, za kaj takega imam bistveno premalo podatkov. Pa vendar kot zanimivost – ali ste vedeli, da je že v začetku sedemdesetih let preteklega stoletja v klimatologiji veljala teza, da se nam bliža ledena doba? Sploh je napovedovanje ledene dobe zdaj 'in'. To počne denimo tudi hrvaški akademik Vladimir Paar (fizik in univerzitetni profesor, op. a.).«

Slovenija po poti Izraela?

Še vedno pa seveda vztrajajo tudi t. i. glasniki sušnega obdobja. V naši državi so bili zadnjih nekaj tednov odmevni medijski nastopi direktorja Zavoda Grč Vrh Jureta Bedenka, ki trdi, da bo Slovenija čez 50 let videti kot današnji Izrael. Rjava, sušna in porasla z grmičjem. Po besedah mag. Alkalaja gre še za eno zavajanje od številnih, ki smo jih deležni. »Gospod pač straši ljudi v skladu z dogmo oblasti Slovenije in EU. Kdor hoče živeti od javnih sredstev, ne sme nasprotovati uradni politiki. Njegova napoved je neumnost celo, če sprejmemo napovedi IPCC kot veljavne. Najprej, po IPCC naj bi v Sloveniji padlo več dežja, ne manj! Kako to povzroči puščavo? Če bi gospod že želel ljudi strašiti, naj raje poskusi s poplavami,« zavrne račun brez krčmarja mag. Alkalaj in naniza še nekaj dejstev: v Izraelu pade od največ 539 mm do najmanj 22 mm na leto, v Sloveniji pa najmanj 400 do prek 1000 mm na leto. Povprečna julijska temperatura v Tel Avivu je 31 stopinj Celzija, v Ljubljani 26. »Koliko bi se morale torej globalne temperature dvigniti, da bi bilo v Ljubljani leta 2060 tako vroče kot v Izraelu? No, IPCC napoveduje največ štiri stopinje Celzija, pa je doslej vedno precenil napoved bodočih temperatur. Pa tudi če temu verjamemo, bi imeli lahko leta 2060 v Sloveniji podobno podnebje, kot je denimo v Srednji Ameriki, torej deževni gozd, ne pa puščave,« razloži mag. Alkalaj in doda, da se je prav zaradi ohlajanja zmanjšal tudi učinek tople grede.

Narava prekaša človekova dejanja

Tukaj se njegovo stališče ponovno ujema s tistim, ki ga zastopa dr. Abdusamatov. Namreč da narava igra najmočnejšo vlogo v podnebnih spremembah – bolj kot človekove dejavnosti. Ali drugače povedano, količina toplogrednih plinov v atmosferi je najbolj odvisna od svetovnih oceanov in aktivnosti vulkanov. V primerjavi s temi je človek minimalen dejavnik, kar potrjuje tudi Alkalajeva razlaga vloge velikih ognjeniških izbruhov, ki v ozračje izvržejo več sto kubičnih kilometrov prahu in žveplovega dioksida ter s tem zastrejo dotok sončne svetlobe: »Zadnji ognjeniški izbruh v tem razredu je bil Pinatubo na Filipinih junija 1991, ki je v letu 1992 znižal globalno temperaturo za 0,5 stopinj Celzija.« Mag. Alkalaj še opozarja, da kljub vsem znanstvenim dejstvom mnogo javno financiranih ustanov še vedno zagovarja tezo o usodnem vplivu človeških izpustov ogljikovega dioksida na podnebje, kar komentira z besedami: »To ni znanost, to je vera.«

ARSO: Odgovoren je človek

Seveda smo za informacije in komentar poprosili tudi predstavnike najpomembnejše uradne institucije v državi, ki se ukvarja s podnebnimi vprašanji – Agencije RS za okolje. Mag. Mojca Dolinar in Gregor Vertačnik sta možnost pojava male ledene dobe pisno zavrnila z besedami: »Septembra lani je Medvladni odbor za podnebne spremembe izdal 5. poročilo, v katerem so povzeti zadnji izsledki vodilnih svetovnih znanstvenikov, ki se ukvarjajo s podnebnim sistemom. Ključno sporočilo tega zadnjega poročila je, da se podnebje nedvomno ogreva in da je za to odgovoren predvsem človek.« Tudi znanstvene teze o usodnem vplivu Sončeve aktivnosti na povprečno precej nižjo temperaturo na svetovni ravni ne sprejemata: »Res je, da je lani verjetno doseglo vrhunec aktivnosti in se bo v naslednjih letih aktivnost zmanjševala. Res je tudi, da je bil v primerjavi s prejšnjimi, denimo v letih 2000 in 2001, precej majhen. Vendar je veliko pretiravanje trditi, da bo zaradi manjše Sončeve aktivnosti manjša ledena doba.«

Blamaža vremenskega servisa

Ledena doba ali puščava, vse nas najbolj zanima, kakšno bo vreme to pomlad in poletje, ko bodo dopusti in počitnice. Najprej vržemo rokavico mag. Alkalaju. Ta kot kronski dokaz, kakšen maček v žaklju so vremenske napovedi za več mesecev ali celo let vnaprej, poda blamažo britanskega javnega vremenskega servisa Met Office, ki ima več računalniških zmogljivosti kot vsa Slovenija, pa se je osramotil s povsem zgrešenimi podnebnimi modeli za prihodnjih pet let pod geslom Prihaja globalno ogrevanje! Prav zato je na tiho zamenjal svojo napoved, še pove mag. Alkalaj, ki meni, da so vse dolgoročne napovedi vremena kot ljudski izreki. Možnost, da držijo, je 50 : 50. Stvar ugibanja, popolna loterija.

Segrevanje pa pika

Tudi mag. Mojci Dolinar in Gregorju Vertačniku ne dišijo prognoze temperatur za poletje 2014 zaradi prevelike zapletenosti podnebnega sistema: »Ozračje nikoli ni uravnoteženo, nenehno se spreminja. Neko leto je lahko zelo toplo in suho, že takoj naslednje pa hladno in mokro. Segrevanje ozračja ne pomeni, da bo vsako naslednje leto toplejše, vsako poletje bolj vroče. Še vedno imamo in bomo imeli bolj in manj topla leta, vendar pa bo zaradi segrevanja ozračja povprečje več let vedno višje. Kljub nekoliko manjši aktivnosti Sonca nas ne čaka ledena doba. Pretirana bi bila celo trditev, da bo zaradi manjše Sončeve aktivnosti letošnje poletje hladnejše od lanskega. Možno je namreč, da bo zaradi vpliva drugih dejavnikov celo toplejše.«

Človeški izpusti so uradna dogma

Mag. Alkalaj pričakovano odločno in argumentirano vrne žogico: »Kot rečeno, celo IPCC AR5 potrjuje, da globalne temperature vsaj zadnjih 15 let stagnirajo. V njihovi terminologiji je to 'pavza v ogrevanju', ki bo trajala še najmanj pet do celo trideset let. Seveda se bo po trditvah IPCC potem spet ogrelo, jasno, zaradi človeških izpustov CO2, ampak njihove dolgoročne napovedi temeljijo le na rezultatih računalniških modelov, ki so že doslej hudo zgrešili dejanski razvoj podnebnih sprememb. Od leta 2003 se podnebje ohlaja, bolj pomembno pa je, da se ohlajajo tudi oceani. Stabilnost temperatur na Zemlji vzdržujejo predvsem morja, ki imajo 1118-krat večjo toplotno kapaciteto kot ozračje. To ne pomeni, da mora biti to poletje neizogibno hladnejše. Celo sredi ledene dobe se lahko zgodijo izjemno vroča poletja. Tudi na dolgi rok ne vemo, kako se bo podnebje spreminjalo, vemo le, da ogrevanje v letih od 1975 do 1998 ni bilo posledica človeških izpustov CO2.«

Saje in pepel kot rešitev

Kaj pa če se mala ledena doba vendarle zgodi? Mag. Alkalaj predvideva, da bi jo lahko delno celo zajezili, in nam zaupa, kako: »Ohlajanje v slogu male ledene dobe, torej približno dve stopinji Celzija, bi lahko preprečili. Poglavitni razlog za ohladitev je, da pade malo več snega, ki obleži dlje. Sneg dobro odbija sončno svetlobo, zato se ozračje malo bolj ohladi. To lahko v kali preprečimo, če začnemo sneg posipati s sajami ali pepelom, ki poveča absorbcijo sončne svetlobe ter prej stali sneg.«

Pisateljski vremenski nasvet

Kakršne koli že so in bodo vremenske razmere jutri ali čez sedem tednov, imejmo za vsak primer v mislih namig motivacijskega pisca Anthonya J. D'Angela: »Kamor koli greš, ni pomembno, kakšno je vreme, vedno nosi s seboj svoje sonce.« Pa za vsak primer, če se nam ne sanja, kaj naj bi to sonce bilo, še ena pisateljska modrost izpod peresa Marcela Prousta: »Sprememba vremena zadošča za ponovno ustvarjenje sveta in nas samih.«

Najtoplejša in najhladnejša poletja

Z ARSO smo prejeli temperaturne razpredelnice štirih meteoroloških postaj; mi smo izbrali podatke za Portorož. Zakaj so denimo pri statistični obravnavi najhladnejših poletij prezrli celotno obdobje od leta 1984 navzgor, nam niso pojasnili.

Portorož

najtoplejša poletja (junij–avgust) povprečna temperatura: 

  • 1994 - 23,3
  • 2003 - 25,0
  • 2007 - 22,9
  • 2009 - 22,8 
  • 2012 - 24,3

najhladnejša poletja (junij–avgust)povprečna temperatura

  • 1965 - 20,2
  • 1968 - 20,4 
  • 1978 - 20,0
  • 1980 - 20,5
  • 1984 - 20,0


(Vir: ARSO)

 

Deli s prijatelji