Jajčevec (Solanum melongena) izvira iz Indije. Prve sorte so bile zelo grenkega okusa, zato veliko navdušencev nad to zelenjavo ni bilo. Prav zaradi te grenkobe še danes marsikateremu njihov okus ni všeč, čeprav se ji v veliki meri lahko izognemo.
Jajčevce narežemo na kolobarje, nasolimo ter pustimo nekaj časa, da izločijo sok in grenčico. Osušimo jih s papirnato brisačo in že so pripravljeni na to, da z njimi naredimo, kar smo si zamislili. Taka predpriprava ima še eno prednost. Med praženjem bodo posrkali manj olja.
Potrebuje toploto
Če smo se odločili, da bomo letos pridelali svoje jajčevce, je skrajni čas, da se lotimo dela. Približno deset tednov pred sajenjem na prosto, to pa bo nekje sredi maja, ko ni več nevarnosti spomladanske pozebe, posejemo seme jajčevca v setveni zabojček.
Da bolje kalijo, jih prej čez noč namočimo v mlačni vodi. Prostor, v katerem kalijo, mora imeti najmanj 15 stopinj, še bolje pa je kakšna stopinja več. Ko rastline razvijejo tretji list, njihova velikost pa je približno 5 cm, jih presadimo v drugo posodo.
Po približno dveh mesecih, ko je zemlja zunaj končno dovolj ogreta, jih presadimo na vrt, prej jo dobro pognojimo s kompostom. Ker za rast potrebujejo veliko sonca, jih posadimo na sončno lego.
Bleščeča se koža
Dokler jajčevcev ne bomo pridelali doma, se bomo morali zadovoljiti s kupljenimi. Izberemo tiste, ki so čvrsti in težki glede na svojo velikost. Koža mora biti gladka, bleščeča se in enakomerno obarvana, pecelj pa svež in zelen.
Ali je jajčevec svež in zrel, nam pokaže preprost preizkus – s prstom pritisnimo na plod in lupina se rahlo vdre. Mehki, razbarvani so stari in po navadi zelo grenki. Ker hitro začnejo gniti, je najbolje, da jih neoprane in nenarezane hranimo v hladilniku.
Zdržali bodo približno 10 dni, morda pa bodo dobili temne lise. Surove ali blanširane tudi zamrznemo in porabimo v osmih mesecih. Bolje se bodo obnesli, če jih pred uporabo ne bomo odtalili.
Za krepitev lasnih konic
V jajčevcih najdemo veliko kalija, bakra, mangana, fosforja, folne kisline ter nekatere vitamine skupine B. Ker vsebujejo veliko vlaknin in malo ogljikovih hidratov, jih priporočajo bolnikom s sladkorno boleznijo.
Pomagali naj bi tudi urejati prebavo in zniževati holesterol v krvi ter ugodno vplivajo na delovanje možganov. Pozitivne učinke pa imajo tudi za lase, saj krepijo njihove konice.
Tudi z jogurtom
Na splošno lahko rečemo, da jajčevce pripravljamo podobno kot bučke, torej jih pečemo, kuhamo, pražimo ali dušimo. Kadar v pečici pečemo cele plodove, jih pred tem preluknjamo z vilicami, da bo iz njih uhajala para. Seveda lahko pečemo tudi razpolovljene ali nadevane.
Pred tem jih vedno namažemo z oljem in začinimo. Zelo dobro se ujamejo s česnom, rožmarinom, baziliko in timijanom. Na piknikih jih spečemo na žaru, pečene pa potresemo s peteršiljem in česnom.
Okusni so v kombinaciji s papriko, paradižnikom, krompirjem in čebulo. Nekateri pa prisegajo na mogoče malo nenavadno kombinacijo – jajčevci in navadni jogurt.
- Omaka za testenine
Potrebujemo:
- 500 g jajčevca,
- 300 g paradižnika,
- 200 g sira,
- 5 rezin slanine,
- 2 stroka česna,
- poper, sol, bazilika, olje.
Jajčevce narežemo na manjše koščke, jih dobro osolimo in pustimo, da izločijo tekočino. Na drobne koščke narežemo tudi paradižnik, sesekljamo česen ter narežemo slanino na trakove. Ravno tako na koščke narežemo sir. V ponvi segrejemo olje, dodamo česen, paradižnik, jajčevce, slanino in še dodatno začinimo po okusu. Na zmernem ognju kuhamo 10 do 15 minut. Na koncu skupaj zmešamo kuhane testenine, omako, koščke sira in potresemo s svežo baziliko.
