Cena za kilogram fižola na podeželju je od 4 do 5 evrov, v mestu od 8 do 10, skoraj dvakrat toliko, kot stane svinjsko ali piščančje meso. Na prvi pogled se zdi pretirano, a ko človek pomisli, koliko ročnega dela je s fižolom in kako kratek čas je na razpolago, se zdi vsaj prva cena do neke mere upravičena. Tudi vremenske razmere, denimo letošnja suša, ki je marsikje že zmanjšala pridelek, vplivajo na cene. Kmetje pravijo: »Stroki so, a so prazni, v njih je le nekaj zakrnelih semen.«
Kot bi prebirale jagode na roženkrancu
Spominjam se, kako so včasih na deželi fižol luščile stare mame, ki na polju niso mogle več delati, so pa lahko sedele kje v senci ali v mirnem kotu in kot da bi prebirale jagode na roženkrancu luščile fižol. Vesele so bile, da so vsaj še za kakšno korist, kot so rade rekle, saj niso želele brezdelno posedati. Okrog njih so se radi zbrali otroci in se pretvarjali, da luščijo fižol, a so v resnici prišli poslušat pravljice in zgodbe o starih časih. Ko je bilo zgodbe konec, se je v skledi že bleščalo na stotine pisanih fižolčkov.
Klemen pa jabelski pisanec
V dobrih starih časih so se naše stare mame od svojih mam naučile, katero seme ohraniti za naslednje leto, rade so mešetarile z njim in se hvalile z obilnim pridelkom. V Sloveniji se je iz roda v rod ohranilo več sort fižola za zrnje: savinjski sivček, češnjevec, zorin, jabelski pisanec, klemen, nekatere imajo v različnih pokrajinah različna imena.
Zadnje čase trgovcem ne zaupamo preveč, ali nam zares ponujajo domačo hrano, a ob nakupu svežega fižola v zrnju smo lahko prepričani, da za sabo nima dolge poti, v primerjavi s suhimi, ki so na prodajnih policah večinoma iz uvoza.
Zanimivo je, da je v Sloveniji največ površin zasajenih ravno s fižolom, a je tržni pridelavi namenjen le majhen delež.
Ta pridni pa ta žleht fižol
Že nekaj prekel ali grmičkov na domačem vrtu pomeni bistveno razliko v cenovni dostopnosti svežega fižolovega zrnja.
Če ga pobiramo sproti, ga zvečer ob gledanju televizije ali ob poslušanju glasbe igraje izluščimo. No, ne gre vedno igraje, nekatere sorte se rade luščijo, druge malo manj, tako da nekaterim po domače rečejo celo »ta žleht« fižol.
Malo več pozornosti potrebujemo med prebiranjem zrn, da vsa skrbno pregledamo in odstranimo poškodovana ali premalo zrela. Sveža gredo kar nekajkrat skozi pridne roke, preden pridejo na krožnik.
Kar ga ne porabimo sproti, ga lahko zamrznemo, saj je tudi tak enako hitro kuhan kot svež, ravno ta značilnost hitre priprave je njegova velika prednost.
V času, ko je konzerviran fižol v zrnju gospodinjam lahko dostopen, je marsikdo pozabil, kakšen je okus svežih zrn, v pozabo je šla marsikatera tradicionalna jed, zato pobrskajmo po receptih naših babic, povprašajmo mame in ga pokusimo na več načinov.
