ABITANTI – V navigacijsko napravo smo tokrat vnesli Abitante in pot nas je najprej vodila na primorsko avtocesto do izvoza za Črni Kal. Tam je kazalo, da nas čaka še dobrih 20 kilometrov bolj ali manj ovinkastega asfalta skozi Kubed, Gračišče, vasi Butari in Gradin. Zadnjih nekaj kilometrov pred Abitanti je makadamskih. Pa tudi sicer se asfaltirane lokalne ceste v tistih krajih ne morejo ravno pohvaliti s širino, zato previdno za volanom.
Prišleka najprej pozdravita rumena krajevna tabla in vaški vodnjak. Za hip te spreleti, ali nisi morda v mestu duhov. Kar ni daleč od resnice. Če bi Abitante obiskali pred nekaj leti, ko je umrla zadnja prebivalka, bi prišli v vas duhov. Naključje je hotelo, da smo prav tisti dan ob vodnjaku srečali starejšega gospoda, sina pravkar omenjene Ivanke Perič, ki nam je podrobneje razložil zgodbo abitantov. Večina jih je šla živet v bližnje, modernejše kraje. Tudi številne poskuse, da bi kraj oživili, vključno z vsakoletno umetniško kolonijo, nam je omenil. A očitno se abitanti, kot si pravijo domačini (beseda abitanti v italijanščini pomeni prebivalci), vendar počasi vračajo.
Lepota kraške arhitekture
Danes jih je v vasi prijavljenih skoraj za prste obeh rok. Eden med njimi prideluje tudi odlično vino. Verjetno se bo v vas vrnil še kdo, ko ne bo vodnjak edini vir vode – vodovoda v to prelepo kraško vasico še ni, elektrika pač je. Od šestnajstih hiš, kolikor so jih Abitanti šteli v svojih najboljših časih tik po drugi svetovni vojni, jih večina ni v najboljšem stanju, a nekatere so doživele zgledno prenovo po načelih kraške arhitekture. In prav ti kamniti zidovi, ki nemo pozdravijo obiskovalca, ko stopa proti središču vasi, so tisto, kar očara. Vedno znova.
Izlet smo nadaljevali v vasi Sokoliči, oddaljeni slabih osem kilometrov. Zanimalo nas je, kakšen je slap Veli vir, do katerega vodi krožna pot iz vasi. Avtomobil smo pustili na parkirišču pred vasjo poleg ribnika z račkami. Izbrali smo desni krak poti in se ob vinogradu ter skozi gozd spustili v globel. Vsekakor priporočamo solidne pohodniške čevlje in plastenko vode, saj nas po spustu, ko v dobre četrt ure ugledamo slap Veli vir, ki ga ustvarja istoimenski potok, čaka vzpon v vas. Ker pa so bili dnevi pred našim obiskom bolj suhi kot ne, bi težko govorili o mogočnem slapu, prej šibkem curku, ki se je spuščal po mogočnem monolitu iz peščenjaka. Pravijo, da je najbolj magično kmalu po obilnem dežju. Izlet v Abitante lahko zaokrožimo še z obiskom katere bolj znanih kraških in primorskih turističnih destinacij. Blizu so Hrastovlje, daleč ni niti do Kopra. Vaški vodnjak je edini vir pitne vode v Abitantih. V vasi je prijavljena le peščica ljudi. Slap Veli vir je bil ob našem obisku komaj opazen.
Renault captur helly hansen: Naj se pustolovščina začne! Da med vožnjo ne boste izgubili orientacije, stika z elektronsko pošto ali vremensko napovedjo, poskrbi serijsko nameščen multimedijski sistem z zaslonom na dotik R-link. |
