Kos in kosovka, sinice vseh vrst, črnoglavka v živi meji iz smrečja, par liščkov na hruški, hišna šmarnica na tramu hiše, ščebetava taščica, ki sproti pregleda vse reže in vrzeli, ob večerih pa še stržek, škratek, ki se prikrade in smuka od plota do tal in nazaj, s privzdignjenim repkom, so redni obiskovalci in tudi prebivalci vrta, če malce prisluhnemo njihovim navadam.
Ptice
To so najpogostejše obiskovalke vrta. Počutijo se varne, kadar v bližini ni hišnih muc ali jih te gledajo le skozi okno, kar so ugotovili moji vrabci, ki nenehno izzivajo mačka na notranji okenski polici s presedanjem po veji čim bliže oknu, tako da bi mu že skoraj lahko skočili v gobček. Maček se ne da, dremlje, mežika soncu in ga ne zanimajo ptički, dokler je skleda polna dobrot. Sicer pa, kaj so to ptički, naš maček ne ve, svet je zagledal v petem nadstropju ljubljanske stolpnice, kremplje pa si brusi ob praskalniku pod stopniščem, neroda mačja. Seveda, brez ptičkov na vrtu, zvedavega ogledovanja vsega, kar se dogaja, sploh pa brez petja na pomlad ne gre. Pridno nam pospravljajo vse vrste drobcenih mrgolečih bitij in skrbijo, da jih spravijo v red, še preden postanejo nadležne.
Zdaj na zimo, ko bomo skozi okno opazovali vrvež ob krmilnici in bo več časa tudi za kaj drugega, si malce oglejmo, kaj med letom najbolj potrebujejo za dobro počutje. Tudi sedalo za kanjo, s katerega bo imela pregled po celotnem vrtu in se bo nemudoma spustila, ko bo uzrla grižljaj, je dobra rešitev. Z vej na drevju se le s težavo izmota, pri tem pa izgubi dragoceni čas in plen pobegne na varno.
Jež
Nikoli ne zamudi gostije. Že od daleč ga vodi nezmotljiv nos in jezno piha, kadar ga zmotimo. Redno prikobaca h kompostu, ga prevoha in pohrusta, kar mu je po godu, zakroži okrog pasje sklede, ali se je morda kaj raztreslo, zavije še na vrt med gredice, hrusta hroščke, polže in vse, kar se mu živega postavi na pot, in potem spet tiho zavije v samo njemu znani kot k počitku, čeprav je to le gnezdo v kurniku. O, in kadar se ženijo, je pihanja, cviljenja in cmokanja, kot bi hudički prignali polhe na pašo.
Debela krastača
Naselila se je pod velikim žajbljevim ali katerim drugim grmom in pride na oglede zvečer. Zvesto pobira vse, kar se premakne pred njenim obzorjem. Pa ne recite, da je grda, ko boste segli pod grm za plevelom, ki ste ga hoteli izpuliti, in se bo premaknila v svoji jamici levo in desno. Pustite jo pri miru, od nje lahko pričakujete le koristi, pa še pomežiknila vam bo in si z nožico obrisala oči, kot bi hotela reči: »Seveda, zdaj te pa vidim.« Hvala, krastača, in še dolgo ostani na mojem vrtu.
Krt
Kupčki privzdignjene zemlje, vrh katerih venejo mlade solatne sadike, vas zagotovo vsakokrat spravljajo v slabo voljo. Krivec je krt, še posebno takrat, ko so sadike le privzdignjene in nimajo objedenih korenin kot pri obisku voluharja. Opazujmo, kdaj bo krt dejaven, in ga počakajmo pred odkritim rovom. Kmalu bo prišel na oglede, takrat ga nežno privzdignemo z veliko motiko in ga previdno vrzimo na plan. Previdno, ker je zelo občutljiv in ga kaj lahko poškodujemo. V velikem vedru ga prenesimo v gozd ali pod grmovje, kjer bo našel nov dom. Je velik pomočnik pri uničevanju nadležnih žužkov, ki jih najde le tako, da koplje za njimi, pri tem pa privzdigne tudi naše rastlinice.
Kače
Tudi kače so lahko obiskovalke našega vrta. Predvsem smokulja in gož, ki sta lahko kar velika. Ne bojte se jih, ne preganjajte jih, le dobro si jih oglejte in jih pustite pri miru. Odšle bodo drugam, ko bodo pospravile vse, kar jim je bilo ponujeno, in bo zmanjkalo grižljajev. Pred človekovo bližino se navadno pravočasno umaknejo in ne marajo, da jih kdo nadzoruje.
Sove
Kadar se na večer, ko bomo posedeli pred hišo, oglasi hukanje iz bližnjega gozda ali pa celo zaprhuta okrog slemena, bodimo veseli, da nas je obiskala lesna sova ali mala uharica. Mogoče išče primerno gnezdo, kjer bi vzgajala svojo mladež. Če imamo možnost, namestimo pred odprto lino meter krat pol metra velik zaboj, ki naj bo tudi visok približno toliko kot širok, vhodna odprtina pa naj bo velika okoli petnajst centimetrov. Vanj se bo naselila lesna sova, ki v gozdu ne najde več primernega dupla. Mali uharici bo po godu stara košara, pritrjena na bližnjo smreko. Zadovoljno bodo uporabile nov dom, pri tem pa pospravile mnogo miši, voluharjev, voluharic in rovk iz bližnje okolice in tudi kakšnega nadležneža z vrta.
Naj ne bo odveč, če vas spomnim, da so vse te živali zavarovane in jih ne smemo preganjati, še manj pobijati, saj jih je mnogo zmotnih predstav o njih v preteklosti prignalo na rob preživetja. Pomagajmo jim preživeti, vračale nam bodo z obrestmi.