Naravno nad ostanke pesticidov v sadju in zelenjavi

Današnja hrana, če ni ekološko pridelana, velikokrat vsebuje ostanke pesticidov. Največ jih je v sadju in zelenjavi, kar nam omogoča, da jih z nekaj ukrepi v dobršni meri odstranimo. Pri žitih tega pač ne moremo storiti. Človeški logiki se sicer upira dejstvo, da zakon dopušča strupe v hrani, ki jo uživamo, češ da so določene minimalne količine neškodljive. Strup je strup, in če ga je malo v jabolkih, malo v solati, nekaj še v kruhu in preostalih obrokih, ki jih zaužijemo vsak dan, to ni več minimalna neškodljiva količina.

Učinkovito izpiranje pod tekočo vodo

Kupovati le ekološko hrano je danes za marsikoga predrago, zato pride prav, če znamo s konvencionalno pridelanega sadja in zelenjave odstraniti pesticide v največji možni meri. Ti strupi so najbolj prisotni na zunanji površini in se jih lahko znebimo na več načinov. Pol minute temeljitega izpiranja pod tekočo vodo je še vedno garancija, da smo s površine poleg mikroorganizmov in umazanije odplaknili veliko strupov. Če pri tem lahko uporabimo še drgnjenje z rokami ali gobico, odvisno od tega, kaj peremo, bo rezultat še boljši. Po ameriških raziskavah sodeč, se tako znebimo 9 od 12 vrst pesticidov, ki jih najpogosteje najdemo na površini pridelkov. Za 3 vrste pa žal niso našli načina, kako odstraniti njihove ostanke.

Za pet minut v sodo bikarbono

Takšne, bolj grobe obravnave pa ne moremo uporabiti za nežne, mehke pridelke, kot so solata, zelje, jagode in podobno. Lahko si pomagamo tako, da jih za kratek čas namočimo v vodi, ki smo ji dodali dve do tri velike žlice sode bikarbone. Ta bo uspešno odstranila strupe. Vendar z namakanjem ne smemo pretiravati, saj je znano, da so nekateri vitamini vodotopni. Če bi na primer solato namakali pol ure, bi s tem izgubila najmanj ves vitamin C, verjetno pa še kaj drugega. Nekako 5 do 10 minut je ravno prav za odstranitev pesticidov. Nato seveda še temeljito operemo v skledi z vodo, ki jo večkrat zamenjamo.

Doma izdelano čistilo v razpršilu

Naravna pomoč pri odstranjevanju ostankov pesticidov je tudi mešanica sode bikarbone, alkoholnega kisa in vode. Pripravek v razmerju enega kozarca vode, enega kozarca kisa in ene žličke sode premešamo in zlijemo v steklenico s pršilom. Z njim dobro popršimo izbrano sadje in zelenjavo, pustimo učinkovati 10 minut ter speremo z vodo. Razpršilo si lahko naredimo za večkratno uporabo. Nekateri zagovarjajo kar pranje z detergentom za posodo, češ da bodo tako pesticidi zagotovo odstranjeni. Rastline imajo porozno površino in detergent, ki ni nič drugega kot še ena kemikalija, prodre vanjo. Tako bi sami sebi naredili več škode kot koristi. Strupov, ki se vgradijo v tkivo sadeža ali zelenjave, se ne da odstraniti. Nekateri se sicer delno ali celo večinoma razgradijo pri toplotni obdelavi, vendar ne vsi. Zato pravijo, da s kuhanjem, blanširanjem in cvrtjem nekoliko zmanjšamo sledi pesticidov.

Pred lupljenjem dobro oprati

Pri zelenjavi, kot je solata, zelje, por, je pred uporabo smiselno zavreči zunanje plasti, ki so najbolj obremenjene s škropivom. Pri sadju pa je ključnega pomena za odstranitev kemikalij tudi lupljenje. Najprej moramo sadeže seveda temeljito oprati pod tekočo vodo, da ne bomo prenesli strupov z lupine v meso. V sadeže s tanko lupino, kot so jabolka, breskve, nektarine in podobno, prodrejo strupi celo do 3 mm pod lupino, zato jih je pametno olupiti, še posebno če so prišli od daleč. Takrat so namreč še dodatno škropljeni zaradi transporta, poleg tega ima strup na voljo več časa, da prodre v sadež.

Lokalno je bolj zdravo

To pa je tudi zelo dober razlog, da uživamo tem več lokalno pridelane hrane, saj je bistveno manj obremenjena, ker ne potrebuje dodatne zaščite za transport in skladiščenje v trgovinah. Poleg tega so raziskovalci ugotovili, da so ostanke pesticidov zlahka sprali, če so bili škropljeni prejšnjega dne, v primerjavi s tednom dni starim škropljenjem, ki ga je bilo bistveno težje odstraniti. Razlog več za izbiro domače pridelave, ki v kratkem času pride z njive na krožnik.

Država redno izvaja kontrolo ostankov pesticidov v najbolj pogosto zaužitem sadju, zelenjavi, žitih in oreščkih pri nas. Tako lahko vsaj približno sledimo, katera živila so navadno med najbolj obremenjenimi (poročila so vedno za preteklo leto ali dve tudi na internetu). Morda si vsaj namesto takih privoščimo ekološke dvojnike. Vendar je treba brati analize za Slovenijo, ne za neko drugo državo, saj se seznami najbolj obremenjenih pridelkov razlikujejo od države do države. Tako so na primer v ZDA pred leti objavili 12 najbolj obremenjenih pridelkov, kar se je nekritično razširilo tudi pri nas, čeprav je raziskava zajela le sadje in zelenjavo z druge strani oceana.