Želja je včasih daleč od realnosti. Tudi na vrtu. In če z žalostjo opazujete posevke, ki ne rastejo tako, kot bi morali, ter se vprašujete, kaj je šlo narobe, si poglejte najpogostejše napake, ki jih zagrešijo vrtičkarji. Morda so krive tudi za vaš neuspeh.
Neprava senca
Kar najhitreje bi si radi na vrtu zagotovili prijetno senco, zato ste posadili smreke, ciprese in druge iglavce. A ti se lahko spremenijo v pravo nočno moro. Zrastejo namreč hitro, v nekaj letih zasenčijo celoten vrt in ustvarijo turobno vzdušje, s svojimi iglicami pa zakisajo tla in v njih zato skoraj nič ne uspeva. Mnogo boljše za prijetno senco je sadno drevje ali vsaj okrasne grmovnice, kot je denimo magnolija.
Urejanje brez načrta
Preden se odločite za temeljito prenovo vrta, si izdelajte natančen načrt. Upoštevajte gibanje sonca in lokalno podnebje, poleg tega pa razmislite, kaj si od vrta želite: igrišče za otroke, sproščujoč kotiček, zeliščni ali zelenjavni nasad ... Šele nato se lotite zasaditve. S trajnicami ne pretiravajte, raje prostore med njimi zasadite z enoletnicami.
Razraščanje agresivnih rastlin
Rastline, kot so hren, koromač ali meta, se hitro razraščajo in lahko dušijo druge rastline, zato jih je priporočljivo posaditi v veliko posodo, ki jo lahko zakopljete v zemljo.
Pretirano zalivanje
Preveč vode rastlinam prav tako škoduje kot presuha zemlja. Za vsako se prepričajte, koliko zalivanja potrebuje. Bolje je zalivati redkeje in temeljiteje kot vsak dan le malce navlažiti zemljo. Zalivanje v močnem soncu ni priporočljivo, zato zalivajte vedno zjutraj ali zvečer.
Napačno mesto
Nekatere rastline imajo rade sonce. Če ga paradižnik, paprika in jajčevci nimajo dovolj, predvsem jutranjega, bodo plodovi redkejši. Senčna mesta pa bolj ustrezajo čebuli, solati, blitvi, česnu, jagodam in grahu.
Pretirano gnojenje
Pretiravanje z gnojili povzroči, da rastline hitro zrastejo v višino, a so lomljive in občutljive za bolezni. Gnojila z velikim deležem dušika so primerne za listnate rastline, škodujejo pa plodovom in cvetom. Najboljši izbor so naravna gnojila, s kompostom pač ne morete pretiravati. Enako velja tudi za zaščitna sredstva. Izdelajte jih sami iz koprive, česna in drugih rastlin ter se izogibajte uporabi kemičnih pripravkov.
Posevki ali plevel?
Dokler so rastlinice majhne in nežne, jih je nemogoče ločiti od plevela. Kljub veliki vnemi jih pustite, da jih boste ločili od škodljivih rastlin, šele nato se lotite pletve.
