Namesto v smeti vrnimo naravi

»Od kdaj pa ti zapravljaš?« sem začudeno zazijala v mamo, ko mi je povedala, da je kupila nov koš za smeti in zanj odštela skoraj 50 evrov. To ji res ni podobno. Vedno skrbno obrne vsak evro in običajno resnično ne kupuje stvari, ki jih ne potrebuje. Še manj za preveč denarja. Pa mi pove, da je s košem izjemno zadovoljna. Še en pretres. Kako je nekdo lahko zadovoljen s košem za smeti?

»Vse, kar je organskega, lahko spravljam sem in si kar v kuhinji pridelujem kompost,« mi razloži in takrat uvidim, da si ni kupila običajnega koša za smeti, za katerega bi verjetno odštela okoli 20 evrov, temveč hišni kompostnik. Pa mi niti to ne zdi povsem upravičeno, saj smo vedno imeli kompostnik na vrtu.

Mušice so že, ne bomo čakali na podgane

Pa pravi: »Tistemu smo samo mi rekli kompostnik. Res smo tja metali vse, kar je bilo primerno za pridelavo komposta, vendar je stvar tam bolj ali manj gnila, smrdela. Vse okoli je bilo polno mušic, vsak čas bi se zaredile še podgane.« No, podgan si pa res ne želimo. Čeprav še vedno malce sumim, da je mama pač srečala spretnega trgovca. Pa jo potem opazujem, kako vestno zvečer spravlja vse organske odpadke. Pomislim, da najbrž že to ni slabo, da smeti ni treba nositi ven. Še gre, če imaš kompostnik na vrtu. Kaj pa, če si v 12. nadstropju bloka? Glede na zakonodajo, ki določa, da moramo strogo ločevati organske odpadke, je druga možnost samo, da ostanke hrane pustiš nekje v kuhinji do naslednjega popoldneva ali večera, ko se vrneš iz službe, in se ti potem še en dan ne ljubi do smetnjaka v pritličju …

Kuhinjski kompostnik mi je vedno bolj všeč. Pravzaprav mi je bilo vedno grozno, ko sem pomislila, da imam tudi po ves teden pod pultom olupke krompirja, gnijočo solato, mastne kose mesa in še kaj, česar nismo pojedli.

Čez en mesec mama vestno zakoplje vsebino svojega kompostnika na vrt. Tam, kjer je izpraznila gredico in namerava čez en mesec nasaditi kakšno sezonsko zelenjavo.»Zdaj bom počakala še dva ali tri tedne in iz tega komposta bo nastala odlična zemlja. Vse bo raslo.« Danes, ko je zakopala že desetega, ji ne morem ugovarjati. Tudi zato, ker se na njenem vrtu vedno najde obilo zelenjave tudi zame in za moje.

Za gnoj in čiščenje odtokov

Vseeno me malo zanima, kako deluje. Pa si ni zapomnila vseh bioloških izrazov. Zanjo je pomembna uporabna vrednost. Celo neka tekočina, ki jo občasno iztoči, naj bi bila koristna. Razredčena menda za zalivanje rož, vendar jo ona raje uporablja za čiščenje odtokov. Res je, v njeni stari kopalnici ni več tistega neprijetnega vonja po kanalizaciji.

Pravzaprav je še vedno res, da je za nakup koša porabila vsaj 30 evrov več, kot bi plačala za običajnega. Poleg tega mora vsaka dva meseca kupiti še organski posip, iz različnih biogenih materialov, ki se aktivirajo ob pomoči mikroorganizmov in omogočajo fermentacijo. Na leto zanj odšteje okoli 15 evrov. Ampak ker stane vreča umetnega gnojila 25 evrov, ji še vedno ostane 10 evrov, s katerimi odplača razliko v ceni koša. Nekaj denarja prihrani tudi za čistila za odtoke. Predvsem pa je pomembno, da svoj vrt ohranja popolnoma bio. Njena zelenjava ne raste iz zemlje, ki bi vsebovala umetne snovi. Poleg tega odvečne hrane ne meče več v smeti, ampak jo predela tako, da jo njen vrt lahko znova uporabi.

Seveda nimajo vsi sreče, da bi lahko pridelovali svojo zelenjavo na vrtu pred hišo. Vendar je zdaj pravi čas, da se malo razgledamo okoli. Morda ima kdo v naši bližini ravno nasprotne težave. Ima prostor za vrt, pa ga zaradi starosti ali iz drugih razlogov ne more obdelati. Prav mogoče je, da bo z veseljem v obdelavo prepustil nekaj kvadratov zemlje, če si bo v zameno lahko vedno nabral sveže zelenjave. Uspeh ni zagotovljen, je pa vredno poskusiti.