Ponekod so kukali iz zemlje že ves februar. S konico suhokožnatega podpornega lista, sestavljenega iz dveh med seboj spetih lističev v vrhu stebla, tik za kimastim cvetom, se rine na plan in pri tem izkoristi prav vsak topel sončni žarek. Zvonček je pri nas najzgodnejši med spomladanskimi cveticami, pravi znanilec pomladi.
Poznamo jih več vrst
Zvončki so razvrščeni v družino narcisovke Amaryllidaceae in vsi so zelnate trajnice s čebulico v zemlji. Pri nas je največ navadnega malega zvončka Galantus nivalis. Raste v redkih gozdovih, na njihovih robovih, pod grmovjem in v mejicah, po travnikih in v visokodebelnih sadovnjakih, pojavlja se vse od nižin do gorskega pasu. V nekaterih predelih ga je spomladi v nepreglednih množicah, drugje povsem manjka. Cvet sestavljajo koničasti, povsem beli zunanji listi cvetnega odevala in mnogo krajši notranji. Ti so pri vrhu izrobljeni z zelenim ali rumeno zelenim, redkeje rumenim vzorcem. Ta vzorec je lahko močno poudarjen ali le ozko naznačen. Včasih pa se narava poigra in nariše zelen vzorec tudi na bele zunanje liste cvetnega odevala. Tudi tu je vzorec lahko večji ali manjši, se samo nakaže ali pa se nariše le na notranjo stran zunanjih cvetnih lističev. Zanimivo in posebno doživetje je iskanje takih zvončkov v nepregledni množici cvetov. Še ure dolgo vas bo v očeh bodla belina kimastih cvetov in tista kovaška Žeblji, žeblji v očeh vam bo odzvanjala v ušesih. Duša se sicer neznansko spočije in naužije, pordela lica, premrle roke in sklonjena drža pa vas bodo pravi čas opomnili, kdaj bo dovolj za tisti dan.
Znanilci pomladi
Ko bo pomlad stopila v raztežaj, se bo ob potokih in na z mokroto prepojenih travnikih, v vlažnih globelih in gozdovih, vse od nižin do gorskega pasu, razcvetel pomladanski veliki zvonček ali kronica Leucojum vernum. Večji in postavnejši je od malega zvončka. Steblo je enocvetno, redko dvocvetno, visoko od 10 do 30 centimetrov, ki se dviga nad črtastimi temno zelenimi listi. Vsi listi cvetnega odevala so enaki, z rumeno zelenim ornamentom v cvetnih listih in s kimajočimi cvetovi. V eliptični omeseneli glavici so ob zrelosti belkasta semena s priveskom, ki po kalitvi porinejo na svetlo le en klični list.
Proti poletju bo v nižinskih gozdovih in na poplavnih travnikih zacvetel še poletni veliki zvonček Leucojum aestivum. Steblo nosi od tri do šest cvetov, ki se dvigajo nad suhokožnatim listom v vrhu. Po velikosti je še večji od kronice, velik tudi do 60 centimetrov. Kimajoči cvetovi ljubkih zvončkov z izrisanim zelenim ornamentom v cvetnih listih se odpirajo postopoma in postopoma tudi dozorevajo. Od vseh zvončkov je poletnega najmanj in v skritih močvirnih globelih cveti še vse v junij.
Bingeljček, cingeljček, dremavček ...
Navadni mali zvonček ima ponekod prav ljubka imena. Rečejo mu bingeljček, cingeljček, dremavček, kjučalnica, petelinček, ringeljček, zaspanček, ženinček. Pomladanski veliki zvonček pa imenujejo tudi gospodična, katršca, klinčki, norica, soldatki, truterica. Vse vrste so pri nas zavarovane in jih ne smemo izkopavati in odnašati z rastišč, prav tako ni dovoljeno nabiranje in odnašanje semen. Tudi šopek nabranih cvetov naj bo skromen, saj v topli sobi kmalu oveni in propade. Pri nas je pojavljanje vseh vrst zvončkov še dokaj pogosto, na zahodu Evrope pa so ponekod že popolnoma izropani. Naj še dolgo ostane tako in poskrbimo, da nas bodo razveseljevali prav vsako pomlad.