Po eni strani prometne nesreče mladih, ki se navadno pripetijo pozno ponoči, najraje čez vikend, in v katerih se smrtno rani celo več vrstnikov, postajajo najpogostejši vzrok smrti mladostnikov. Kaj lahko naredijo starši, da se to ne bo zgodilo? Po drugi strani pa nastopi čas, ko se začnemo spraševati, ali so starejši zaradi let še sposobni voziti.
Ponujamo nekaj nasvetov, kako brzdati mladega voznika, in test, kako prepoznati, ali je dedek, morda pa še kdo, mlajši od njega, dober voznik.
Kaj lahko naredijo starši?
Starši imajo ogromen vpliv na varnost otrok, zato se morajo večkrat posvetiti mlademu vozniku in pravočasno ustrezno ukrepati. Raziskave v ZDA so pokazale, da so otroci staršev, ki manjkrat plačajo kazni za prometne prekrške ali jih sploh ne, boljši vozniki od tistih, ki jih večkrat. Za otroka izberite kakovostno avtošolo, pri čemer naj vam ne bo pomembna samo cena ure vožnje. Ko vaš mladostnik opravi vozniški izpit, se vozite z njim, saj bo nadzorovana vožnja utrdila njegove spretnosti, mu pomagala najti lasten slog in sproti odpravljati napake.
Dogovorite se in postavite pravila, pogoje, omejitve in sankcije. Še posebno ponoči naj ne vozi drugih najstnikov, saj se največ prometnih nesreč z njihovo udeležbo zgodi po 21. uri.
Če dogovorjeno prekrši, je kršitev pravi trenutek za resen pogovor in kazen, upoštevanje pravil pa naj bo nagrajeno z dodatnimi možnostmi za samostojnost.
Najstnik ima med vsemi vozniki v družini največ možnosti, da bo udeležen v nesreči, zato naj ima najvarnejši avto. Športni avtomobili niso za začetnike, varnejši so večji s sprednjimi in stranskimi zračnimi blazinami, zavornima sistemoma ABS in anti-lock, s sistemom za nadzor stabilnosti...
Je dedek še za pred volan?
Navadno se prej kot on to vprašajo njegovi najbližji. Statistike kažejo, da se starejšim voznikom pripeti manj nesreč zaradi prehitre vožnje ali alkohola, vendar pa se nad 60. letom starosti poveča verjetnost nesreče zaradi pešanja spretnosti, ki jih potrebujemo za vožnjo.
Življenjska doba se podaljšuje in s tem se spreminja tudi naš pogled na starost, v kateri je življenje mnogo vitalnejše kot nekoč. Seniorji za volanom so samostojnejši in razbremenijo svojce, saj se po opravkih odpravijo sami. Še več, z vožnjo vnukov v šolo, na krožke in k drugim dejavnostim lahko močno razbremenijo njihove starše. Ob tem se uveljavlja spoznanje, da je treba starejše izobraziti za varno podaljšanje udeležbe v prometu.
Strokovnjaki za prometno varnost so pripravili test, s katerim lahko sami preverimo sposobnost varne vožnje. Povzemamo ga po AMZS. Zapeljite se z dedki in babicami ter bodite pozorni na njihove reakcije. O ugotovitvah se pogovorite z njimi in jim po potrebi predlagajte osvežilni program varne vožnje. S testom lahko seveda preverite tudi, kako vozijo vaši mlajši družinski člani in prijatelji. Speljevanje: Voznik ima težave pri speljevanju (vozilo poskoči). Uporaba stopalk pri speljevanju (previsoki vrtljaji, nenadzorovano spuščanje in predolgo zadrževanje sklopke, drseča sklopka). Ob speljevanju in zavijanju uporabi veliko preveč prostora. Pri dovozu na parkirišče ali dvorišče ima težave z bočno razdaljo in zamuja pri zavijanju. Vožnja: Pogosto se moti v izbiri prestav. Ko je treba uporabiti smernik, ročico brisalnika ali kakšno tipko, jo išče ali se celo zmoti. Izraža negotovost, pozabi, kaj mora storiti. Ob uporabi luči nevede vklopi še meglenke ali dolge luči. Pri manevriranju, obračanju in parkiranju ima težave s prepoznavanjem, kje je zadek, kje je sprednji del, in z bočno razdaljo ali s samim položajem vozila (parkira postrani, ob uporabi vzvratnih ogledal nima občutka za razdaljo). Na zahtevnejši poti zgreši odcep, smer, uvoz, izvoz. Počutje: Ne prepozna simbolov na armaturni plošči. Če je vidljivost slabša (dež, megla), občutno zmanjša hitrost. Ob dežju se jezi na nasproti vozeče voznike, da ga slepijo. V dežju ob srečanju z nasproti vozečimi vozili zmanjša hitrost, zavira ali se umika. Brez posebnega razloga se znoji in postane nervozen. Je negotov, stalno se preseda in popravlja položaj sedenja. Ko se približuje križišču, se nagiba naprej in pogleduje na signalizacijo, ker preverja, ali res lahko pelje, ali ima res prednost, ali sveti prava luč. Ni prepričan, da dobro vidi in da bo ravnal prav. Promet: Pri vključevanju na cesto dolgo čaka, pogleduje v vse smeri in se ne more odločiti, kdaj bi se lahko tekoče vključil. Čeprav ima dovolj prostora, ne zmore oceniti hitrosti vozil in ustreznosti prostora za varno vključevanje. V tekoči koloni v mestu pelje s primerno razdaljo, vendar nenadoma sunkovito zavre, ker vozila pred njim upočasnjujejo. V tekoči koloni ima pretirano varnostno razdaljo. Na odprti cesti vozi počasi, pod omejitvijo, ali pa v naselje pripelje z enako hitrostjo, kot je vozil pred njim. Na odprti cesti ne vzdržuje enakomerne vožnje. Pelje hitreje, nato upočasni, se tega zave, spet pospeši in tako naprej. V naselju ne zmore nadzorovati ustrezne hitrosti, je prehiter ali prepočasen. Pri vožnji mu ne uspe tekoče slediti voznemu pasu. Vozi preveč desno, preveč po sredini ali sunkovito popravlja smer za vožnjo naravnost. Pri dohitevanju počasnejšega vozila upočasni in pelje za njim, ga ne prehiti, raje vozi za njim. Kolesarje spregleda ali jih prehiti zelo tesno. |
