Sicer nisem med najbolj vestnimi gospodinjami, a včasih se mi zdijo okna le preveč umazana. In takrat je treba kaj ukreniti. Začuda mi to doma pade na misel bolj poredko kot v službi. Ker pač delam v podjetju, kjer štiri čebelice delamo vse, in ker sem edina ženska, je to nekako po naravni klasifikaciji moje delo. Za čiščenje običajno poskrbim šele, ko vsi odidejo, a prav danes sem imela nekaj časa kar vmes in za trenutek me je strašno zmotilo okno. Treba ga bo pomiti. Če imaš le eno, potem je to še bolj pomembno. Dejstvo je, da skozi umazano steklo pride manj svetlobe, in toliko prej bo prišel trenutek, ko bo treba prižgati luči. O porabi elektrike morda kdaj drugič. Danes me bolj zanima poraba čistil, ki, čeprav jih običajno kupujemo po akcijskih cenah, obremenjujejo družinski proračun.
Na hitro s krpo
Čeprav sem zagovornica klasičnega čiščenja s kisom in časopisom, v službi nimam tolikšnega interesa po kristalno čistih oknih. Zato običajno naročim direktorju, da mi za to opravilo nabavi malo boljše čistilo in papirnate kuhinjske brisače. Pred kratkim sem pri prijateljici preizkusila novo čudo tehnologije za brisanje stekla, ki se sicer odlično obnese, a moškemu je malo težko razložiti, da bi potrebovala prav to krpico.
S čistilnim sprejem je to delo dosti prej opravljeno in rezultati zadovoljivi. Seveda, dokler v okna ne posije jutranje sonce. Takrat vidim vse madeže, maščobo, sledi brisanja …
Ob trenutnem navdihu in samo nekaj minutah časa sem v roke vzela krpico iz mikrovlaken. Celo tisto že malo izrabljeno, ki je bolj groba. Stopila sem na mizo, odprla okno in ga na hitro obrisala. Presenečena sem ugotovila, da je bilo precej bolj čisto, kot ko sem ga poškropila s čistilom in obrisala s papirnato brisačo. Verjetno tudi zato, ker je krpa že bolj groba, sem odstranila filter, ki ga običajno naredijo čistila za stekla. Tudi tista, na katerih piše, da vsebujejo kis ali alkohol. Ampak živimo v času, ko je pač popolnoma normalno in običajno, da se okna pomivajo na tak način.
Čiščenje vsakih nekaj dni
Lahko je meni doma, ko imam okna umazana samo zaradi vremenskih vplivov od zunaj in cigaretnega dima od znotraj. Nihče mi jih ne maže z marmelado, nutelo ali podobnim. Potem se lahko igram z občasnim temeljitim čiščenjem. Kaj pa matere majhnih otrok? Gotovo morajo okna pomivati vsake par dni. Za to porabijo vsaj dve plastenki čistila za okna in štiri rolice papirnatih brisač na mesec. Če kupijo malo boljše čistilo, jih samo to stane dobrih pet evrov na mesec. In potem še skoraj evro za brisače, tudi če vzamemo najcenejše. A teh običajno porabimo več. Torej porabijo 72 evrov na leto samo za čiščenje oken in drugih steklenih površin. Če jih sploh ne bi čistile, bi si lahko vsako leto privoščile nova stekla.
Okisana voda
Ta strošek se da preprosto nadomestiti tako, da ne uporabljamo drugega kot vlažno bombažno krpo. Dvakrat na leto pa okna temeljito pomijemo z okisano vodo in časopisnim papirjem. Nekatere uporabljajo tudi majhno količino čistega alkohola. Kot so vedele že naše babice, so okna tako najbolj sijoča. Tako bomo s celoletnim stroškom dva evra z oken odstranile vse nečistoče in maščobo. Poleg tega pa prihranile čas, ki ga bi porabile za odstranjevanje ostankov čistil.
Uporaba čistil ne pomeni nujno tudi prihranka časa, ki ga porabimo za čiščenje stekel.
