Na vrtu: blitva

Blitvo (Beta vulgaris) v grobem delimo na dve sorti, listnato in rebrasto. Veliki, široki in mesnati listi so značilnost listnate blitve, steblo pa je opazno krajše in manj mesnato. Listi imajo tudi bolj izrazit okus kot špinača, stebla stebelne blitve pa po okusu nekoliko spominjajo na sveže beluše. Njeni dobri sosedje so zelje, nizek fižol, grah, drobnjak, redkvica, brokoli, cvetača in korenje.

Vedno vlažna zemlja

Seme posejemo na približno pet centimetrov v vrste, ki so od 30 do 60 centimetrov narazen, sadike razredčimo, da bo razdalja med njimi od 15 do 30 centimetrov. Dobro raste tudi v slabših tleh, a za dober pridelek moramo vzdrževati vlažno zemljo. Ko so zunanji listi dovolj razviti, to je, ko so dolgi od 20 do 25 centimetrov, jih odrežemo od dva do tri centimetre nad tlemi. Bodite pozorni, da pri tem ne poškodujete rastnega vršička, ki se skriva med njimi. Če zunanji listi orumenijo ali so stebla trda, pa jih odstranimo, saj niso okusni. Ravno tako odstranimo morebitne popke cvetov.

Hitro ovene

V nasprotju z drugo zelenjavo zelo hitro ovene. Čvrsta stebla in listi brez rjavih lis so znak, da je sveža. Pred uporabo jo moramo dobro oprati, saj so v brazdah listov in med stebli lahko zrna peska. Neoprano lahko hranimo v hladilniku, vendar jo moramo porabiti čim prej. Zavita v vlažno krpo nam bo v predalu za zelenjavo zdržala maksimalno dva dni.

Lahko jo tudi zamrznemo, s tem da jo prej minuto ali dve blanširamo.

Ne pogrevajmo

Ima malo kalorij in malo maščob. Je vir mnogo hranil, predvsem mineralov. Vsebuje veliko kalcija, kalija, magnezija, železa, fosforja in mangana. V njej najdemo tudi vitamine B1, B2, betakaroten in veliko vitamina C. Redno uživanje naj bi preprečevalo osteoporozo, anemijo, ščitilo pa naj bi tudi pred boleznimi srca in ožilja ter rakom na debelem črevesju in prostati. Vseeno pa pozor. V določenih okoliščinah lahko vsebuje tudi precej nitrata, ki se lahko pretvori v zdravju škodljivi nitrit, zato je nikoli ne pogrevajmo.

Surova v solati

Iz nje pripravimo različne juhe, omake, priloge in glavne jedi, najpogosteje jo ponudimo k ribam. Pripravimo jo lahko po večini receptov za špinačo. Dobro se ujame s česnom, čebulo, drobnjakom, peteršiljem in oljčnim oljem. Na koščke narezana stebla dušimo na maslu ali oljčnem olju od pet do 10 minut, nato dodamo na grobo narezane liste in dušimo še štiri minute. Okus lahko izboljšamo z belim vinom ali kislo smetano. Sladokusci uživajo sveže, mlade surove liste v solati, ki jo začinijo z limonovim sokom in z dodatkom popraženih pinjol ter sveže naribanim parmezanom.

Da nam blitve ne bi zmanjkalo, jo sejemo dvakrat na leto, spomladi in sredi poletja. Če pa nimate vrtička, ne obupajte. Posadite jo v cvetlične lončke in videli boste, če ne drugega, da bodo zlasti listne sorte med preostalimi rožami videti kot okrasne rastline.