Nikoli si ne bi mislila, da se bo moja mama odpravila na precej dolgo pot po 3 evre, ampak tokrat je šlo za princip. Vsako sredo hodi v določeno trgovino, kjer ji odobrijo poseben popust za upokojence. Pa se je nekega dne le posvetila računu, ki ga je prejela na blagajni. Najbrž niti ne bi bila pozorna, ampak tokrat se je odpravila po svinjski vrat brez kosti, pakiranje po 2,5 kg. Opazila je, da je bila akcijska cena izdelka tako na letaku kot na polici 10 evrov. Potem pa je na računu opazila, da so ji na blagajni obračunali 13 evrov.
Kar 30 odstotkov več
Za vsak primer ga je pokazala še meni in obe sva neuspešno iskali navedbo o znižanju končnega zneska ali celo dobropisu na članski kartici.
Ko se je naslednji dan pojavila v tej prodajalni, so ji sicer brez ugovora vrnili obračunane evre, a kljub temu bo od zdaj pozornejša na postavke na računu.
Včasih smo jih redno preverjali
Predvsem zato, ker so trgovke zneske vpisovale ročno, in seveda se je lahko zgodilo, da se je katera hote ali nehote zmotila. Danes je vse vodeno računalniško, in če se na računu izpiše napačna cena, to ni napakica uslužbenke na blagajni, ki se je enkrat pripetila, ampak sistemska nepravilnost, ki pomeni, da so vsem strankam obračunali napačno ceno.
Ko mi je o podobnem pripetljaju nekoč pripovedoval prijatelj, sem mislila, da je revček pač preveč spil. Računalniki in skenerji se ne motijo. Seveda se ne. Obračunajo ceno, ki je vnesena v sistem. Nikoli prenizka.
Akcijska cena s pogoji
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi prijatelju Ervinu, ki si včasih kupi malico kar v trgovini. Na polici je bila navedena akcijska cena 1,9 evra za konzervo malo boljših rib, ki v redni prodaji stane 3,5 evra. Res dobra ponudba.
Ko je fant prišel do blagajne, ga je blagajničarka vprašala, ali ima člansko kartico. Ker ni ravno preveč potrošniško ozaveščen, je pač ni imel. Morda bi si še privoščil katero, ampak nikakor nima v glavi vseh podatkov, ki jih potrebuješ zanjo.
S tujim denarjem do bonusa na kartici
Gospodična se je velikodušno ponudila, da mu posodi svojo. Ker je kupil več stvari, ni bil pozoren na posamične cene. Račun je pogledal šele, ko je že pojedel malico. Na njem je bila cena popolnoma enaka redni.
Očitno je bila akcija namenjena zbiranju nekega bonusa na kartici, ki si ga je namesto njega prisvojila uslužbenka.
Resda nevednost ne opravičuje, ampak danes imamo na policah kup akcijskih pa dobrih, prijateljskih in več kot fer cen, in sam bog se zdaj spozna, v katero kategorijo spada. Seveda je uslužbenka kriva samo tega, da omenjenega celo osebno pozna in bi ga lahko opozorila na to. Gre za sistem, ki to dopušča. Če na polici ne prebereš natančno, kako lahko res izkoristiš navedeno nižjo ceno, si kaj hitro kupiš konzervo rib za denar, ki bi ga sicer v gostišču odštel za toplo malico. Pravzaprav Ervin ne vidi problema v preveč plačani konzervi, ampak v tem, da ga v to trgovino od tega dne sodelavci pospremijo s posmehljivim: »Kaj greš k prijateljici, ki ti odobri poseben popust?«
120 evrov na leto
Če se povprečna gospodinja odpravi v trgovino vsaj desetkrat na mesec in ji pri samo enem izdelku zaračunajo 1 evro več, je to 120 evrov na leto, ki jih podari trgovcem. In po samo v enem tednu pridobljenih informacijah lahko trdim, da je ta znesek precej višji. Niti si ne upam pomisliti, kakšne so razlike, če nam vsaj eno četrtino izdelkov v akciji obračunajo po rednih cenah.
