Na Obali brstijo marelice

Največ padavin je bilo na severozahodu in severu države; v delu Julijcev nad 250 mm, drugod na tem območju nad 150 mm. Najmanj padavin, pod 100 mm, so zabeležili na Obali, Mariborskem, Ptujskem, v Slovenskih goricah, na Goričkem ter v Prekmurju, drugod po državi pa je padlo med 100 in 150 mm. Dolgoletno povprečje ni bilo doseženo nikjer. Najbolj suho je bilo na Obali, delu Gorenjske (Rateče, Lesce) ter v skrajnem severovzhodnem delu Slovenije (Veliki Dolenci).

Podpovprečni kumulativni primanjkljaj padavin na vseh omenjenih lokacijah kontinuirano traja že skoraj štiri mesece, začel se je že ob koncu oktobra in se od takrat ni dvignil do povprečnih vrednosti.

Kritično na Primorskem

V kmetijstvu izražamo kumulativno vodno bilanco kot razliko med padavinami in izhlapelo vodo v času zimskega mirovanja rastlin (od 1. oktobra dalje), v Prekmurju ni dosegla niti 30 odstotkov običajnih vrednosti (1971–2000) za to obdobje.

Nekoliko boljše je v osrednji Sloveniji in v regijah, kjer je stanje popravila snežna odeja. Najslabše pa je na Primorskem, kjer je bilanca v zimskem mirovanju v prvih dneh marca že negativna. Tla so v prvih dneh marca zamrznjena le še v izpostavljenih legah, v nižinah so vlažna povsod tam, kjer jih je pokrivala snežna odeja. V površinskih slojih so se v prvih dneh marca segrela na 2 do 4 °C, na Goriškem in Primorskem pa med 7 in 8 °C. Muhasto vreme v zimskem obdobju je tla močno izčrpalo. Marsikje so izjemno suha in za normalen vstop v vegetacijsko sezono bi bil obilnejši dež nujen. Povsod po Sloveniji, razen v krajih s snežno odejo, je zato tudi velika požarna ogroženost naravnega okolja.

Jara žita potrebujejo vsaj 3 °C

Kmetijske svetovalne službe na Primorskem svetujejo, da je treba za končno odločitev, kaj storiti z razredčenimi prizadetimi posevki ozimnih žit, nekoliko počakati, da bo vidno, koliko rastlin bo začelo rasti. Če je na posevku ozimnih žit manj kot 280 rastlin/m², potem moramo znova sejati, ker tudi z razraščanjem in gnojenjem ne dosežemo zadovoljive gostote oz. zadovoljivega števila klasov na m².

Na površinah z uničenimi ozimnimi žiti priporočajo setev jarih žit z minimalno obdelavo tal, da bi se izognili dodatnim stroškom. Na večini površin je možna direktna setev jarih žit zdaj, ko se je zgornja plast vsaj malo navlažila. Tam, kjer je preveč zemlje odneslo in je preveč kamenja na vrhu, pa je treba zgornjo plast plitvo obdelati. Pri gnojenju jarine je treba upoštevati fosfor in kalij, ki smo ju dodali jeseni. Uspešno pridelovanje jarih žit zagotavlja le pravočasna setev. Sejemo jih zgodaj oziroma takoj, ko se tla ogrejejo na 3 °C in se brazde dovolj osuše za setev. Nobene nevarnosti ni, če po setvi zapade sneg ali pritisne mraz. V Vipavski dolini in slovenski Istri lahko jarine sejemo že februarja, drugje pa marca. Setev aprila odsvetujejo.

Ptičji gregorijanski koral

Na gregórjevo, 12. marca, se po ljudskem izročilu ptički ženijo. Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu, in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. S tem ko so leta 1582 spremenili koledarski sistem iz julijanskega v gregorjevega, se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga zdaj praznujemo 12. marca in ne na prvi koledarski spomladanski dan.

Sv. Gregorij je zavetnik rudarjev, zidarjev, izdelovalcev gumbov in našitkov, učenjakov, učiteljev, študentov; priporočale so se mu žene za rodovitnost, pomagal je zoper kugo, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja. Proslavil se je namreč s tem, da je uredil cerkveno petje (gregorijanski koral). Upodabljajo ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba.

Pelod v zraku

Toplo vreme je začelo sprožati vegetacijske premike v rastlinah. Množično so začeli prve cvetove odpirati dren (Cornus mass), iva (Salix caprea), po nižinah v notranjosti države cvetita jelša (Alnus glutinosa) in leska (Corylus avellana), v Primorju pa tudi cipresovke, tisovke in topol. Napoved koncentracije cvetnega prahu v zraku lahko spremljate na spletnih straneh Arsa.

Na Primorskem se napenjajo brsti koščičarjev. Na izpostavljenih legah so brsti marelic že močno napeti, zato svetovalne službe priporočajo škropljenje proti listni luknjičavosti in drugim boleznim, ki prezimijo na lesu. Prednost dajemo bakrovim pripravkom, ker so deloma učinkoviti tudi proti bakterijskim boleznim, ki v zadnjih letih ponekod povzročajo okužbe mladih plodičev.

Vremenska napoved

Gregorjevo je z najvišjimi dnevnimi temperaturami zraka od 10 do 15 °C, na Primorskem do 17, pomagalo pri ženitvi. Tudi napoved ne obeta dežja. V sredo in četrtek bo pretežno jasno in čez dan topleje.