O festivalu in sivki na Krasu smo se pogovarjali z Juretom Medvedškom, ki v okviru podjetja Ekotera, d. o. o., skupaj z mamo Tanjo in očetom Brankom skrbi tako za organizacijo festivala kot tudi za sivkine izdelke blagovne znamke Krasna.
»Sivke na Krasu nismo začeli gojiti mi, saj se je z njo pred skoraj desetletjem začel intenzivneje ukvarjati g. Milko Novič v Brjah pri Koprivi,« uvodoma pove Jure in nadaljuje: »Mi smo se tega lotili pred šestimi leti in že leto pozneje organizirali prvi festival sivke. Sprva je šlo težko, začetki so bili skromni, vendar smo imeli jasno predstavo o tem, kaj hočemo.«
Kras se zarašča
Za to, da se je Medvedšek začel ukvarjati s sivko, je bilo krivo dejstvo, da kmetijska dejavnost na Krasu upada, niti vinogradništvo ne more povsem nadomestiti upada poljedelstva in živinoreje.
»Posledica je zaraščanje Krasa, ki ga vse pogosteje prekrivata grmičevje in drevje. In takrat smo mi pomislili na gojenje sivke in zamisel uresničili.«
Sivka na Krasu ni neznana rastlina, skoraj na vsakem borjaču raste kakšen grm ali dva, pripomnim.
»Res je, a organiziranega in sistematskega gojenja dolgo ni bilo. Zdaj je po zaslugi vrste 'sivkarjev', ki so raztreseni po Krasu, zraslo spoznanje, da je prav to območje Primorske zelo primerno za gojenje te dišavnice.«
Kras mnogi primerjajo s Provanso in treba je povedati, da kljub različnostim podobnosti so. Še najbolj morda v tem, da je skopa zemlja, kakršna je značilna za Kras, zelo primerna za gojenje te skromne, nezahtevne in trpežne rastline, ki ji morda še najbolj škodi mraz.«
Sivka ne bo pregnala terana
Je sivka morda rešitev za Kras ali le ena možnost, ki se ponuja? Lani sem na dnevih pršuta in terana v Dutovljah opazil transparent z napisom: Ali bo zdaj na Krasu dišalo po sivki?! Zdelo se mi je hudomušno, a tudi nekoliko jezno.
»Sivka ne bo nadomestila trt, še zlasti ne bo ogrozila terana, dejstvo pa je, da se pokrajina zarašča in je škoda, da neizkoriščeni travniki ne dajejo tistega, kar bi lahko.«
Sivka na Krasu je torej dejstvo. Ali je od tega mogoče pričakovati tudi konkreten ekonomski učinek?
»Ja, seveda, a le pod pogojem, da se zadeve lotiš resno, z znanjem in jasno vizijo. Veliko je birokratskih formalnosti pa tudi recesija ob zmanjšani kupni moči ni najbolj naklonjena izdelkom sivke.«
Ducat pridelovalcev
Ljudi, ki se ukvarjajo z gojenjem sivke, je zdaj kar veliko. Na ožjem območju Krasa naj bi bilo s sivko zasejanih do sedem hektarjev površin. Na festivalu se je predstavilo dober ducat pridelovalcev. Ali je današnja razpršenost slabost ali prednost?
»Hm, oboje je lahko. Res pa je, da nekaj več povezovanja v tem pogledu ne bi škodilo, saj bi bilo dobro za vse. Povezani bi bili močnejši in morda uspešnejši pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev, ki bi bila nujna, da bi se te vrste dejavnost razvila.«
Da bi država lahko storila tudi v tem pogledu več, sva se strinjala oba. Bodo ideje sivkarjev uslišane? Ali, kot bi rekli po domače: Iz naših ust v božja ušesa!
Festival sivke
Festival sivke je za nami, a žetev se je pravzaprav šele začela.
Prihodnji konec tedna bo potekala v Brjah pri Koprivi, 19. in 20. julija v Kregolišču pri Komnu in še kje. Dovolj priložnosti, da si v živo ogledate žetev na stari način in naberete svoj šopek.