Na dvorišču čofotajo karolinka, mandarinka, rdečekrilka

Nad Slovenskimi Konjicami, ki so že tako ali tako lepo mestece rož in vina, ima Stane Novak na vrtu mali biser oziroma precej biserčkov. Nekaj pisanih, nekaj malo bolj monotonih, nekaj svetlih, nekaj temnih. Ne najdemo jih v vodi, ampak na njeni gladini. Kot ladjice se prevažajo sem in tja, se kljunčkajo, si čistijo perje in se postavljajo v vsej lepoti. Gospod Stane ima na vrtu ogrado z jezercem, na katerem uživajo njegove male pasemske živali – račke. Seveda predvsem racaki so eden lepši od drugega, razkazujejo pisano perje, se skrivajo pred vsakim neznanim prišlekom in se čez nekaj časa spet opogumijo ter zaplavajo naokrog. Delajo si družbo in se ne prepirajo. Z nekaj kvadratnimi metri vodne površine so Stanetove račke čisto zadovoljne, imajo hiške in gnezda ter višje ležeči prostor nad malo loko, kjer se sušijo in počivajo.

Začel je s kunci

Stane Novak si sicer že od mladih nog, ko je preživljal lepe čase pri dedu na veliki kmetiji, želi imeti konje. Ali pa vsaj enega ali dva. Ker se človeku vse želje ne morejo izpolniti, saj Stane nima prostora za konjička, se je odločil za male pasemske živali. Najprej je začel gojiti kunce, ki jih ima še danes, njegovo zbirko dopolnjuje tudi nekaj pasemskih kokoši in petelinov, najpomembnejše pa so račke. Zanje se je pred kakšnim poldrugim desetletjem odločil zato, ker so lepe, ker se je bilo treba o njihovem življenju naučiti nove stvari in ker so pravzaprav nekaj posebnega. Tudi na razstavah malih pasemskih živali vedno pritegnejo veliko pozornosti, saj se je pri racakih mati narava še posebno potrudila ter jih obarvala v sijoče žive barve, jim perje na glavah in perutih oblikovala v posebne linije, se potrudila pri slikanju vzorcev ... Stane pravi, da jih ima za dušo (nekega dne bo imel še mini konjička). Poleg tega ima tehten razlog, da ima na vrtu jezerce, saj ima vodo rad, ker ga pomirja. Kadar ima le čas, si k račkam prinese stol, jih opazuje in si odpočije.

Največ uspeha z mandarinkami

Seveda je z njegovimi pernatimi prijateljicami (in s fanti seveda tudi) kar precej dela, da se nekajkrat na leto z njimi postavi na domačih in tudi tujih razstavah rejcev malih pasemskih živali. Račke so na teh razstavah prava popestritev. Stane Novak je tudi predsednik društva gojiteljev malih pasemskih živali Dravinjske doline in sodnik za kunce. Največ uspehov med račkami ima s svojimi mandarinkami. V jesenskih mesecih lahko pri njem račke tudi kupite (par stane 50 evrov), ker pred zimo najraje od vsake pasme pusti le en par za matično jato. Prav tako pri kuncih.

Račke sicer živijo tudi do pet ali šest let

Pernate lepotice zimo preživljajo kar zunaj, le žičnato ogrado je treba zavarovati z lesom. Hladna voda jih ne moti, saj ne zmrzne, ker jo črpalka ves čas meša in sili, da ne miruje. In račk na njej sploh ne zebe. Nasprotno, pravi Stane, pozimi prav rade plavajo. Perje si mastijo, tako da se ne zmoči, in vodne kaplje kar spolzijo z njih. Spomladi, ko valijo (jajčka znesejo in valijo le enkrat na leto), mandarinke in karolinke odvržejo svatovsko perje in takrat so si račke in racaki zelo podobni. Šele jeseni se spet obarvajo v prelepe pisane barve in vzorce. Spomladi jih je tudi treba hraniti s posebno beljakovinsko hrano, ki zagotovi podmladek. Treba jo je uvoziti iz sosednje Avstrije. Sicer pa preko leta rade jedo pšenico in briketirano hrano.