Motovilec (Valerianella locusta) je ena izmed najbolj cenjenih in za mnoge tudi najokusnejših solat. Če ga ne pridelamo sami, ga lahko kupimo na tržnici ali v trgovini od jeseni pa vse do prvih spomladanskih mesecev. Temu primerna je njegova cena, saj drugih svežih vrst zelenjave v tem obdobju ni v izobilju. Da je kakovosten, nam pove njegova temnozelena barva. Ko ga kupujemo, izbirajmo majhne, kompaktne rozete s čvrstimi listi. Uživajmo ga čim bolj svežega, ker je takrat najbolj bogat z vitamini. Suhega lahko hranimo v dobro zaprti plastični vrečki ali posodi v hladilniku nekaj dni, nato pa dobi neprijeten vonj.
Od sredine avgusta do sredine septembra
Najboljši čas za setev je od sredine avgusta do sredine septembra, lahko pa ga sejemo tudi zgodaj spomladi, do sredine aprila. Raje, kot da ga sejemo enakomerno po vsej površini, ga sejemo v vrste, ker bomo tako pozneje imeli manj dela z njim. Vrste naj bodo med sabo oddaljene od 15 do 20 centimetrov. Po setvi površino rahlo prekrijemo z zemljo in skrbimo za enakomerno vlažnost. Če ga sejemo avgusta, ga posadimo v senco večjih rastlin oziroma ga zasenčimo. Temperature nad 25 stopinj čez dan namreč močno zmanjšajo kaljivost semena. Po drugi strani pa mu temperature vse do minus 15 stopinj ne škodijo. Zato brez večjih problemov preživi zimo. V primeru zelo hladnih zim brez snega pa je priporočljivo, da ga prekrijemo z agrokopreno ali smrečjem.

Ljubljanski, holandski, žličar
Danes so vzgojili že več deset različnih vrst motovilca. Bolj aromatične sorte so tiste, ki imajo majhne liste. Pri nas so še vedno najbolj priljubljene sorte ljubljanski in žličar, ki sta slovenski avtohtoni vrsti, ter holandski. Za ljubljanskega so značilni dolgi, svetleči temnozeleni listi. Je nekoliko drobnejši od holandskega, ki ima velike, široke, nesvetleče in rahlo hrapave liste zeleno rumene barve. Ljubljanski je trpežnejši od holandskega in prenese nižje temperature, holandski pa bo dobro prezimil predvsem pod snegom. Žličarja spoznamo po srednje veliki rozeti z ovalnimi, temnozelenimi gladkimi in svetlečimi listi. Listni rob je rahlo zavihan navzgor, kar mu daje obliko žlice.
Z limonovim sokom in orehovim oljem
Motovilec vsebuje veliko železa, kalija ter vitamina A in C. Vsebuje tudi magnezij, ki med drugim varuje naš organizem pred stresom in povečuje sposobnost koncentracije. Preden ga prelijemo s solatnimi marinadami, ga moramo dobro odcediti in osušiti. Za pripravo solate uporabimo polivko iz orehovega olja, ki bo poudarila aromo, in limonov sok, ki bo še povečal učinek železa v telesu. Razni drugi prelivi, kot na primer iz jogurta, majoneze ali tatarske omake, pa se zaradi nežnosti listov k motovilcu ne podajo najbolj.





