Mornarček

Gašpar Gašpar Mišič ga je spet pihnil, tokrat dobesedno. Ko ga je policistom minuli torek ob zgodnji jutranji polčetrti uri uspelo v Luciji ustaviti (kajti zvočni in svetlobni znaki ga niso kaj prida zanimali), je preizkus alkoholiziranosti pokazal, da je znani nekdanji politik, danes pa predsednik uprave Luke Koper, izdihnil 0.59 mg/l. Preveč, kajneda. Strokovnjaki pripovedujejo, da moraš za takšno količino popiti buteljko vina. No, kar sploh ni bistveno. Bolj povedno in pomenljivo je, kaj je GG izpovedal v pismu za javnost in za nas medije. GG je vrhunski strokovnjak za retoriko, to že vemo. Tako je v pičlih treh stavkih povedal vse. Povzemam: »Razumem radovednost medijev ob neljubem dogodku, ki ga iskreno obžalujem, še posebej, ker se mi je tovrstni pripetljaj zgodil prvič. Z vso odgovornostjo lahko zatrdim, da nikakor ne bi sedel za volan, če ne bi bil prepričan v svoje vozniške sposobnosti. Ne želim polemizirati glede izida testa vinjenosti, vendar rezultatu pripisujem tudi dejstvo, da zaradi bolezni že več dni jemljem močna zdravila.«

Kakor koli človek obrača te besede, je GG povedal več kot smo pričakovali: da je sočasno pil alkohol in užival močna zdravila, ki po mnenju strokovnjakov pač niso vplivala na izdihane alkoholne hlape, če je dotični slučajno kaj takšnega želel namigovati (je pa kombinacija zdravil in alkohola nevzdržna). Da je on osebno presodil, da je sposoben voziti (vemo, da v vinjenem stanju človek ni sposoben racionalne presoje, kaj šele vožnje). Da se mu je neljubi pripetljaj zgodil prvič (no, dogodek vsekakor ne sodi pod oznako neljubo, ampak kaznivo, če je prvič pa ve on in še kdo mnogo bolje). Lahko bi še nadaljevali z domnevami, ki pravijo, da je GG napadel policiste, zatorej so ga ti morali vkleniti, da se je umiril. Ampak to so vsi predvidljivi izpadi vinjenih voznikov.

GG ima to smolo, da so ga policisti ujeli prvič - uradno. GG je pač znan. Smola, drugič. GG ima še eno smolo: znabiti, da so bile na delu sile iz ozadja, strici, tete, kdo bi vedel, kaj je na ceste tistega ranega nesrečnega torka, ob 3.37, pognalo policiste. Že kaj. Ampak, da ne bi pretiravali, GG naj bode res samo za uvod v razumevanje vinjenih voznikov v Sloveniji.

Za razmislek o zapitkih, ki jih po pokojnem dr. Ruglju v tej državi nihče več ne šteje, kaj šele brca v rit. Konec lanskega leta, v času božičnih in novoletnih praznikov, smo se naposlušali o mnogoterih plateh alkoholiziranih in drugače zasvojenih Slovenk in Slovencev. Res krasna praznična tema. Ponovno smo slišali, da so Italijani, Španci in Francozi v zadnjih letih uspeli zmanjšati zlorabo alkohola skorajda za trideset odstotkov, pri nas pač ne. Kaj pa če bi jih malo povprašali, kako jim je to uspelo?! Ampak kot rečeno, saj sploh nimamo celovito raziskave, nimamo nacionalnega protialkoholnega programa, imamo samo parcialne podatke, ki vsake toliko izbruhnejo na plano. Še najbolj pogoste so tiste o zlorabi alkohola pri mladih, kajti vemo, da se že osnovnošolci nevarno opijajo. Da je za njih pijančevanje cilj in ne sredstvo za zabavo. Ampak ne čudimo se, kakršni starši, takšni otroci. Poznamo pa posledice takšnega tveganega, bolje rečeno, samomorilnega vedenja: pijanec je delovno, socialno in družbeno nefunkcionalen osebek, on je najboljši prijatelj s steklenico, ki ga obvladuje do popolnosti, torej je državni problem, tako zdravstveno kot socialno. Je družbeni problem; sebe je že razkosal, a huje je, da je zmaličil svoje potomce, kakor tudi družico. Usodno in morda tudi dokončno.

Vemo, da žrtve pijancev, tako otroci kot partner ali partnerka, nimajo nikogar v tej državi, ki bi jim pomembno pomagal iz te peklenske gugalnice. Vemo še, da alkohol v slovenski družbi nima negativne konotacije, ampak prej pavlihovsko. Ko sem gledala manevre Davčne uprave, ki je pred novim letom zapirala lokale zaradi domnevne utaje davkov, me je popadla sveta jeza nad brezbrižnostjo do pijancev, ki tamkaj puščajo svoje psiho-fizično zdravje. Ali ne bi bilo bolj pomembno in elementarno, da bi se država namenila in decemberski mesec posvetila nadzoru točenja alkoholnih pijač vinjenim osebam, da bi policija še bolj usmerila svoje sile v kontrolo prometa, da bi se vsaj toliko sredstev, kot se jih je namenilo novoletnim zabavam, namenilo ozaveščenju o zlorabi alkohola med Slovenkami in Slovenci?

To bi bil pa res pogum. Za treznega!