Zadnjič smo si v Raju doma že prebrali o njegovih vsestranskih dobrih lastnostih in kulturni tradiciji v našem prostoru, jaz pa vas nagovarjam, da si nekaj lanenega semena pridelate tudi sami na svoji gredici, saj ni vzgoja te ljubke rastline nič posebnega in jo je mogoče brez težav pridelati vsaj za domačo rabo. Potrebujete le peščico semen, gredico in dvoje rok, ki bodo voljne izpolniti vašo željo.
Modro in belo
Poleg modro cvetočih sort, ki jih sejemo za pridelavo semen ali za prejo, poznamo tudi take, ki cvetijo belo, so malo višje rasti, njegove bili pa so tanjše, manj robustne in ga uporabljajo predvsem za tkanje, ker daje finejšo in nežnejšo prejo z leskom, ki je še posebno cenjen.
Lan sejemo v dobro ogreto, odcedno zemljo, nekako med 15. aprilom in 15. majem. Gredica naj bo na sončnem prostoru, prerahljana, bolje, če ni sveže pognojena s hlevskim gnojem, in struktura zemlje naj bo čim bolj drobna. Dobro je in skoraj nujno, da se vseh trajnih plevelov znebite še pred setvijo, z motiko in lopato seveda in bog ne daj s kemičnimi sredstvi, ki bi izkrivili zdravilno vrednost lanu. Zelo moteč je lahko slak, ki bo dušil rastlinice in se ovijal po njih, zato boste imeli veliko težav ali pa se je setvi na taki gredici bolje ogniti.
Sejemo ga povprek
Če vam je ljubše, lahko tudi v vrste, ki vam bodo olajšale pletje. Gostota naj bo podobna kot pri solati ali malo manj, če so preveč skupaj, rastlinice dajo manj glavic s semeni, preredke nasprotno, toda enoletni pleveli bodo pri preredki setvi imeli več moči.
Sprotno pletje bo vsekakor zelo dobrodošlo in ga opravljamo, vse dokler rastlinice ne strnejo posevka. Potem bomo nestrpno čakali prvih cvetov, ki se bodo v zgodnjem jutru odpirali na razraslih stebelcih v vrhu in se počasi osuli, ko bo odzvonilo poldan, do večera vztraja komaj še kak cvet.
Naslednje jutro se bo pravljica ponovila, cvetovi bodo preplavili gredico in cvetenje se bo ponavljalo, vse dokler bo rastlinica imela moč nastavljanja cvetov. Cvetne glavice se bodo počasi debelile in polnile s semeni in sredi poletja začele dozorevati. Ko bodo začeli rumeneti in zoreti tudi listki, bo prišel čas spravila.
Žetev
Bilke s semenskimi glavicami bomo preprosto populili, otresli zemljo s korenin in jih povezali z nekaj bilkami v majhne šope. Zložili jih bomo na suh prostor, kjer naj do konca dozorijo in se posušijo. Kadar so lan potrebovali za prejo, so populjene šope na tanko razprostrli na tla v vrste po pokošenem travniku, kjer ga je moral dež še vsaj nekajkrat omočiti.
Pri tem jim je bila v pomoč tudi rosa, da so se stebla in predvsem njena nitasta povrhnjica omehčali in so lan lažje trli, pred tem pa so glavice s semeni osmukali s stebel.
Smukanje
Mi bomo glavice v suhih šopkih ločili od stebelc s česanjem ali smukanjem, lahko jih tudi zmanemo med prsti in glavice stremo, pazimo le, da bodo stebelca gola, brez listov, da bomo imeli pozneje manj dela s čiščenjem semen. Ostanke strtih glavic in delce rastlin najlepše ločimo od semen v vetrovnem vremenu. Veter bo to opravil z lahkoto, očiščena semena pa bodo ostala na dnu. In v posodi se bo zasvetilo voljno zlato seme našega pridelka lanu. Iz stebelc lahko naredimo Vidku iz pravljice srajčico, pa kakršna že bo, torej z nekaj volje jih domiselno oblikujmo v različne uporabne predmete.
Nič ne de, prvič bo pač tako, kot si boste opravilo zamislili sami, drugo leto, če vam bo gredica z lanom tudi drugače všeč, pa boste setev zastavili že bolj korajžno.
