TRENDI

Modne zapovedi tudi med cvetjem

Objavljeno 12. februar 2014 15.20 | Posodobljeno 12. februar 2014 15.30 | Piše: Primož Hieng

Biotehniški center Naklo predstavil modne smernice na področju cvetličarstva.

Foto: Primož Hieng

Če se boste poročili letos, potem boste neveste poročne šopke že lahko izbirale v skladu z novimi modnimi smernicami, ki veljajo tudi v cvetličarstvu. V kongresnem centru na Brdu pri Kranju so z oblikovanjem cvetja v različne šopke in cvetlične aranžmaje, tudi žalne vence, preganjali sivino in mokroto nedelje, pri tem pa so sodelovali Hans Zijlstra, floristični stilist iz Nizozemske, Christian Platzner, mojstrski florist iz Avstrije, in Katja Černe, študentka hortikulture z Biotehniškega centra Naklo v Strahinju. Predvsem pa je več kot 150 cvetličarjev iz vse Slovenije in tudi iz Hrvaške pokazalo novosti na področju cvetličarstva, saj imajo tudi cvetlični strokovnjaki, podobno kot modni, svoje pisane in nenapisane zapovedi.

O cvetličnih modnih smernicah tega leta je spregovorila Sabina Šegula, sodelavka Biotehniškega centra Naklo, tudi urednica strokovne revije Floristika. »Ljudje se v digitalni dobi vse bolj zavedamo vrednosti narave,« je povedala. »Ne le, da si želimo biti v stiku z njo, pomembna je tudi skrb zanjo. Tako je vse več modnih dodatkov, ki so narejeni iz naravnih ali recikliranih materialov. Vsesplošno pa se v modnih smernicah odražajo občutenja, ki jih v vsakdanjem življenju pogrešamo: naravno, pozitivna energija, oddih, bogastvo in romantika.«

Med tistimi cvetličarji, ki smo jih najbolj občudovali ob prikazovanju modnih smernic leta 2014, je bil gost iz Nizozemske Hans Zijlstra. V dolgoletni poklicni karieri je pridobil veliko izkušenj. Doma ima moderno stilsko cvetličarno, v kateri uresničuje svoje cvetlične ideje in z njimi razveseljuje kupce. »Starši so imeli cvetličarno in tako sem že zelo mlad vzljubil cvetje ter delo z njim,« pravi Hans. »Pri 15 letih sem se odločil, da bom študiral floristiko. Vedno sem spremljal ustvarjanje staršev v cvetličarni, ko so oblikovali čudovite aranžmaje, in bil radoveden, ali tudi sam zmorem kaj takega. Novosti v floristiki in poučevanju so nujne, zavedati pa se moramo, da obstajajo razlike med posameznimi državami. Na Nizozemskem imamo več cvetja kot v preostalih državah, a vendar se tehnik lahko učimo eden od drugega. Od slovenskih floristov se lahko drugi naučimo, kako narediti izvirne dekoracije z manj cvetja, ki je pri vas dražje kot na Nizozemskem.«

Zapisana cvetju

Katja Černe je študentka prvega letnika višješolskega programa hortikultura na Biotehniškem centru Naklo. Pred tem je uspešno končala izobraževalni program cvetličar in nato postala še hortikulturni tehnik. Vse od začetka šolanja je bila vedno pripravljena na dodatne cvetličarske izzive. Tako je sodelovala pri oblikovanju poročnih dekoracij ter na različnih prireditvah, tekmovanjih in predstavitvah. Udeležila se je tudi več mednarodnih tekmovanj in dosegla odlična mesta v samem vrhu.

Katja se je že zgodaj zapisala cvetju in oblikovanju, saj se je takoj po osnovni šoli vpisala v program cvetličar. »Že šesto leto se izobražujem na področju cvetličarstva, zdaj pa sem vpisana v višješolski program za hortikulturnega inženirja,« je povedala Černetova.
»Ko bom študij končala, se bom lahko veliko bolj posvečala urejanju vrtov, imela bom veliko več znanja, prevzela pa bom lahko tudi zahtevnejše naloge s tega področja, ki me zares zelo veseli.«

Najbolj jo navdušuje, kako lahko cvetje po svoje oblikuje in kaj lahko iz njega naredi. »Tudi vonj je pomemben, prav tako barve, kako se kombinirajo med seboj,« je še povedala. Kaj pa vse več novih rož? »Res je, na našem tržišču se pojavljajo nove vrste cvetja,« dodaja, »zato je prav, da se seznanimo s tem. Cvetličarji se morda bojijo, da tega cvetja ne bodo prodali. Ljudje še vedno najbolj prisegajo na vrtnice in nageljne, morda še na gerbere in lilije, več pa skoraj ne poznajo.«

Povprašali smo jo še, od kod prihaja cvetje na naše tržišče. »Največ ga je še vedno iz Nizozemske, kjer je tudi znana cvetlična borza,« pove Katja. »Zdaj imamo tudi pri nas rože, ki so jih vzgojili v Severni in Južni Ameriki, točneje v Kolumbiji, od koder jih z letali pripeljejo k nam.«

In kaj najraje oblikuje s cvetjem?

»To so poročni šopki,« kratko odgovarja, a dodaja, da je potrebnega veliko znanja, če želi ustreči željam neveste pred poroko. »Pomembne se mi zdijo različne tehnike izdelave in oblike, prav tako pa tudi, h kakšni nevesti določen šopek spada. Nekega univerzalnega recepta za lep poročni šopek ni, vse je odvisno od trenutnega navdiha in temeljitega pogovora z nevesto in celo ženinom. Ne smemo ju razočarati, saj ima šopek pri poroki zelo pomembno vlogo.«

Izvedeli smo še nekaj zanimivega. Če ste mislili, da si bo Katja, ko se bo nekoč poročila, kar sama naredila poročni šopek, ste se pošteno zmotili. »To bom prepustila drugim, saj pravijo, če bi si cvetličarka sama izdelala poročni šopek, bi ji to zagotovo prineslo nesrečo, tega pa si nihče ne želi, kajne?«

Deli s prijatelji