Kljub njegovi majhnosti glede velikost Slovenije pa smo doslej v njem popisali slabo tretjino vseh na slovenskem prostoru živečih vrst metuljev. Stanislav Gomboc, tudi zunaj meja cenjen strokovnjak za metulje, je prve popise izvajal že leta 2003. Bolj intenzivno jih opravljajo v zadnjih dneh. »Med popisom sredi avgusta sva v enem samem dnevu 993 do tedaj poznanim vrstam dodala kar 17 novih. Tako smo presegli za marsikatero območje nepojmljivo mejo 1000 vrst metuljev,« pove biolog Kozjanskega parka Dušan Klenovšek.
Zakaj jih je toliko na tako majhnem prostoru?
»Dva poglavitna razloga sta: dokaj dobro ohranjena, predvsem negozdna krajina, kot so travniki in polja, ter dejstvo, da se na tem prostoru stikajo vplivi treh florističnih območij: subpanonsko, predalpsko in preddinarsko,« pove Klenovšek. Med trenutno 1027 poznanimi metulji na območju Kozjanskega parka je tudi 38 vrst, ki so zaradi redkosti in ogroženosti uvrščene na rdeči seznam, med njimi je že 25 zavarovanih. Nekatere, kot npr. močvirski cekinček, hromi volnorinec, veliki frfotavček ali travniški postavnež, varuje tudi evropski predpis. Poenostavljeno povedano so to vrste, za katere je treba oblikovati mrežo območij Natura 2000.
»Ne boste verjeli, a na pisanih metuljevih krilih lahko najdemo vse vrste črke abecede. Pogosti so beli C, L, t, črni C, pa tudi vseh deset števil, še v tem času letajoči navadni senožetnik ima na krilih številko 8,« hudomušno pojasnjuje Klenovšek, ki je tudi sam začuden nad biotsko pestrostjo Kozjanskega.
Nekatere vrste sploh ne letijo, denimo samičke vrečarjev, ali zelo malo, največ do sto metrov. Druge pa so prave selivke. Smrtoglavec ali južna plodovrtka se zmoreta seliti več 100 kilometrov, medtem ko travniška vešča (Euchromius ocellea), ki so jo prvič opazili prav v Kozjanskem parku, prileti iz Afrike. Med letošnjimi opazovanji je bil med vsemi vrstami najbolj številčen prav zavrtač, ki živi v listih robinije oziroma akacije. Pavlinčki in nekatere druge vrste z lažnimi očmi na krilih mnogokrat uspešno prestrašijo ptice, ki so njihovi najštevilnejši plenilci. In tako ostanejo živi. O vsem tem je na predavanju na sedežu JZ Kozjanski park v Podredi govoril Stanislav Gomboc.
Metulji po sovah
Mnogi so nejeverno zmajevali z glavo ob podatkih, da smo samo letos opazili kar 524 vrst metuljev in da povprečno na eno nočno opazovanje lahko vidimo okoli 200 vrst. Le redki vedo, da v naših gozdovih lahko najdemo zapredke japonske sviloprejke (jamamaja), ki jih je pred skoraj 200 leti ob vznožju Gorjancev poskušal gojiti Jan Mach. Kot veliki finale izjemnega večera je sledil sprehod med osvetljenimi piramidami, ki privabljajo metulje. Jesenov trakar je obiskovalcem vzel sapo. Naša največja sovka se je pokazala v vsej lepoti, predvsem z modrino na drugem paru kril. Izvedeli smo, zakaj je tako nemirna.
»Če želi leteti, mora ohranjati telesno temperaturo pri 32 stopinj Celzija,« še pove Klenovšek.
Razkrili so nam tudi, zakaj je ta družina metuljev dobila ime po sovah. Tako enim kot drugim se oči svetijo v temi. Obiskovalci so se poslavljali, Dušan in Stane sta pogasila luči, metulji pa so spet lahko zaživeli svoje običajno kratko življenje. Le kakšno noč ali dve še imajo, da najdejo partnerja ter poskrbijo za zarod.
