Mila zima nam dovoli saditi drevesa

Podnebne spremembe so dejstvo, ki ga pač moramo sprejeti. Ne zgolj ekstremna poletja, tudi zime kažejo povsem drugačno podobo kot še pred dvema desetletjema. Previsoke temperature, ki odstopajo od dolgoletnih povprečij, in zime brez ali z malo snega so postale stalnica. Rastlinam, med njimi sadnim, ta podnebna odstopanja za zdaj ne povzročajo posebnih težav in s tem lastnikom gospodarske škode. Če pa se bo tako nadaljevalo, lahko pričakujemo tudi to.

Zima je za drevje nujno potrebna

Rastline zmernega celinskega podnebja, v katero spada tudi Slovenija, so se skozi zgodovino prilagodile obdobju z nizkimi temperaturami, zato je zima čas, ko počivajo. Hormoni v rastlinah uravnavajo vse procese po določeni vsoti nizkih temperatur, in ko se proti pomladi začne otoplitev, sprožijo proces brstenja ter ponovne ozelenitve. Pozno jeseni je proces obraten, zaradi nižanja temperatur hormoni sprožijo proces zorenja, odpadanja listja in prehod v zimsko mirovanje. Zima je za listopadne sadne rastline nujna in je sestavni del celoletnega procesa. Dnevna odstopanja ne delajo težav rastlinam. Če trajajo dlje kot dva tedna, pa lahko sprožijo neželene reakcije v rastlini. Najbolj opazno je cvetenje rastlin v času, ki je za nas povsem nenormalen. To je jeseni ali celo pozimi. Ponovni pretok sokov po rastlini pozimi pomeni težavo v obliki poškodb. Zlasti če se temperature nenadoma znižajo. Pokanje debel je prvi znak, da je mraz pritisnil čez noč. Trenutno nekoliko višje povprečne zimske temperature ne bodo škodile sadnemu drevju, če ne bo zelo močnih nenadnih ohladitev. Naša Primorska ima že od nekdaj mile zime, vendar tu dobro uspeva sadno drevje. Tudi v bližini ekvatorja, kjer ne poznajo letnih časov in je vse leto poletje, jabolka, hruške in preostalo sadje naših vrtov ne uspeva. Uspevajo pa ananas, banane in drugo sadje, ki že od nekdaj izvira iz tega podnebja, ki ne pozna letnih časov. Hormoni v teh rastlinah uravnavajo procese podnebju primerno.

Gole korenine lahko odmrejo

V še tako slabem je vselej tudi kaj dobrega in to je treba izkoristiti. Sajenje sadnega drevja smo razdelili na jesensko in spomladansko. Primerno je namreč v obdobju, ko so rastline brez listov, torej v obdobju mirovanja. To se zgodi običajno jeseni konec oktobra ali na začetku novembra in poteka do konca aprila oziroma začetka maja, ko rastline ponovno ozelenijo. Sajenja ne moremo opraviti, če so temperature pod 0 stopinj Celzija in je zemlja zamrznjena ali pokrita s snegom. V zimi, kot je letošnja, pa je možno tudi v tem času. Ves čas od začetka novembra do sredine januarja je neprekinjeno možno sajenje sadnega drevja po vsej Sloveniji. Pri tem moramo biti pozorni na nizke jutranje temperature. Če so zunanje pod 0 stopinj Celzija, se ne odpravimo na sadišče. Počakamo, da se čez dan povzpnejo nad ničlo. Problem so gole korenine, če so izpostavljene zmrzali, lahko nepopravljivo odmrejo. Po sajenju moramo rastline zaščititi, kot bi jih pri jesenskem. Posajenih dreves ni treba zaliti, saj zemlja vsebuje dovolj vlage. Kljub mili zimi ne izzivajte usode s sajenjem tako imenovanih primorskih sadnih vrst v notranjosti Slovenije. Kakije, aktinidije, smokve boste posadili na začetku marca, ko bo nevarnost zelo nizkih temperatur za to zimo dokončno mimo.

Kaj pa bolezni in škodljivci?

V milih zimah običajno prezimi več škodljivcev kot sicer. Letos lahko pričakujemo večje težave kot v hudih zimah. Hkrati pa nam bo voluhar na sadnemu drevju povzročil manj škode kot druga leta, saj ima na voljo dovolj druge hrane, podobno velja za divjad.

Obrezovanje sadnega drevja

Z obrezovanjem ne gre hiteti, zlasti če imamo manjši sadovnjak. Nihče namreč ne more jamčiti, da smo za to zimo opravili z nizkimi temperaturami in zmrzaljo. Sveže nezaceljene rane, nastale ob rezi, so občutljive za poškodbe zaradi zmrzali, mlado rastlino poškodujejo globlje v notranjost tkiva. Z rezjo velja počakati do konca februarja.