BOŽIČNA ZVEZDA

Mehiška zvezda slovenskega božiča

Objavljeno 24. december 2012 13.50 | Posodobljeno 24. december 2012 13.51 | Piše: Boris Dolničar

Pri ustvarjanju pravega božično-novoletnega vzdušja je božična zvezda skorajda nepogrešljiva.

Vrtnarica Jerica Antolin. Foto: Boris Dolničar/Novice

Lepota božične zvezde pravzaprav prihaja iz obarvanih ovršnih listov, ki obdajajo neizrazite, le nekaj milimetrov velike rumeno-rdeče cvetove. Različne vrste te sobne lončnice se razlikujejo po barvnih odtenkih pa tudi po rasti, saj lahko izbiramo med nizkimi, pritlikavimi rastlinami, srednje visokimi grmički in košatimi drevesci na visokem deblu.

To pa že nakazuje njen izvor, saj božična zvezda (Euphorbia pulcherrima), ki spada v družino mlečkovk, prihaja iz Mehike, kjer raste na vlažnih rastiščih v obliki velikega, široko razraslega in več metrov visokega grma. Iz prvotne domovine jo je ameriški veleposlanik Joel Roberts Poinsett leta 1828 prinesel v ZDA, kjer so menda prvo božično zvezdo v loncu prodali leta 1850, kmalu zatem pa je osvojila tudi Evropo. Žlahtnitelji so iz tropskega grma z zimzelenimi listi koničaste ali suličaste oblike vzgojili številne vrste, med katerimi so danes tudi takšne, ki se naravno obarvajo že novembra.

Sadike v tablete

»Vzgoja božične zvezde zahteva veliko znanja, ustrezen prostor in posebno tehnologijo, ki zagotavlja enakomerno temperaturo, primerno svetlobo, vlažnost in stalno nego,« je najprej poudarila Jerica Antolin iz Vrtnarstva Antolin v Dorfarjah, ene redkih slovenskih vrtnarij, ki se ukvarjajo z gojenjem te rastline. »Konec maja prek Nizozemske dobimo neukoreninjene sadike iz matičnih nasadov v Afriki (Kenije, Tanzanije, Etiopije), ki jih v posebnem prostoru, opremljenem z napravami za rosenje in senčenje, še isti dan posadimo v šotne tablete. Po petih tednih jih presadimo v lončke z namenskim substratom in premerom od devet do 12 centimetrov. Nato z njimi skrbno vrtnarimo, pri čemer je treba paziti, da se ne izsušijo oziroma da niso preveč zalite, da se čim bolj približamo idealni temperaturi (od 18 do 20 stopinj Celzija), in da imajo podnevi dovolj svetlobe, ponoči pa popolno temo. V takšnih razmerah se rastline lepo razvijejo in novembra obarvajo ovršne liste, ki se ob pravilni negi ohranijo do konca februarja ali začetka marca,« pravi zagnana vrtnarica, ki se je z možem Jožetom prvih vrtnarskih poskusov lotila pred 30 leti. V Dorfarjih božične zvezde gojijo že od leta 1985, letos imajo 8000 primerkov, na voljo je tudi balkonsko in drugo cvetje. Božične zvezde gojijo še v novih vrtnarijah na Formah in v Radovljici. Vrtnarstvo Antolin je eno redkih na Slovenskem, ki korenini sadilni material za preostale vrtnarje, izvažajo pa ga tudi v bivše jugoslovanske republike.

Da se ne prehladi

Božično zvezdo je najbolje nabaviti v vrtnarijah, kjer so te lepe lončnice ustrezno negovane vse do prodaje, Jerica pa nam še svetuje: »Ko kupite božično zvezdo, bodite pozorni, da jo prodajalec dobro zavije in s tem zaščiti pred mrazom, saj se lahko že na poti do doma prehladi in začne takoj odmetavati liste. Postavite jo v čim bolj svetel prostor, najbolje na okensko polico. Redno jo zalivajte, a ne preveč, da ne zgnijejo korenine. Zato morate vodo, ki se nabere v okrasnem lončku ali na podstavku, obvezno odliti. Pazite tudi, da ni na prepihu.«

Deli s prijatelji