ONA 365

Ljudje 
me lahko
 opazujejo

Objavljeno 05. marec 2013 12.30 | Posodobljeno 05. marec 2013 12.30 | Piše: Taja Zuccato

Tina Maze je postala Ona leta 2012, čeprav so za njo in pred njo najbrž leta, morda celo pomembnejša od tega, ki ga trenutno štejemo.

A ostajajo uganka, tako kot njeni uspehi, ki jih je težko dojeti. Andrea Massi poudarja, da bo šele čas odkril, čemu smo priča v primeru Tine Maze. Sojenice so vanjo položile zgodbo, naj se dogaja na očeh svetovne javnosti, naj žari v vseh svojih odtenkih. A hkrati v nedotakljivi samoti, koder stopajo na veke vekov le izbranci. Značilna usoda velikih.

Dobiva se v obmorskem mestecu, le za 30 skrbno načrtovanih minut, na nenavadno tih brezbarven dan, drugi od treh, ko tu nabira kondicijo, teče ob obali in se osredotoča na zadnje podvige letošnje sezone. Povsem mirna in čista gladina morja nakazuje na pogovor do globin. V preddverje hotela pride sama. Umirjena, oddaja toplino in lepoto. Brez ličil, z bleskom uhanov, ogrlice in vsega drugega …

Predsednik Pahor mi je pred časom priznal, da ga v obdobju svoje »dolce vite«, ko je življenje zajemal z zajemalko, ni več kaj dosti ganilo, toliko ga je prevzel tok velikega in pomembnega. Dokler se ni prelomilo. Se vi zavedate, kaj se vam dogaja, ali imate občutek, da vse teče mimo vas?

Dobro vprašanje. (Se zamisli.) Ko si mlad in vstopiš v ta svet, na udar javnosti, neizkušen – jaz prihajam iz majhne vasi in sem navajena skromnosti, tudi po naravi sem bila prej precej zaprta – se te še toliko bolj dotakne. Zelo kmalu sem že od javnosti doživela veliko negativnega, močno me je prizadelo, zato sem v nekem trenutku popolnoma izgubila stik s sabo. Težko sem komunicirala z ljudmi, s starši. Uspehov ni bilo na vidiku, fizično in psihično sem bila povsem na dnu. Najteže je bilo, ker sem vedela, da imam v sebi nekaj, kar bi lahko dala iz sebe, pa ne dam. In prav ta tok me je odnesel, da se nisem več zavedala, kdo sem, zakaj sem in kaj sploh hočem, niti za trenutek se nisem zmogla več ustaviti. Ni ostalo drugega, kot da vse zgradim na novo. Vsak dan sem razmišljala o tem, kaj zmorem in kako do cilja. No, letos sem ga vendarle dosegla in ga dosegam, v velikem slogu. Zdaj je drugače, točno se zavedam, kaj se mi dogaja, kaj sem morala za to narediti in sem si tudi upala, kajti imam dovolj izkušenj in vem, da je tok lahko še kako nevaren, če se mu preveč prepustiš.

Te lahko prav pogubi?

Lahko, ja, padeš v depresijo, delaš stvari, ki v originalu niso tvoje. Ohraniti stik s samim sabo se mi res zdi najpomembnejši del uspeha. Ne samo uspeha, temveč da lahko mirno živiš, in vsi tisti, ki so ob tebi, prav tako.

CELOTNI INTERVJU PREBERITE V NAJNOVEJŠI ŠTEVILKI ONAPLUS, KI JE IZŠLA DANES, 5. MARCA.

Pravite, da vidite v ogledalu, ko se zjutraj pogledate v njem, največjo tekmico in najboljšo prijateljico. Ste po tisti nehvaležni sezoni sami prišli k sebi ali ste se zatekli po pomoč? Kdo vam je v največjo oporo v trenutkih, ko pritisne teža?

Pred časom sem se zelo rada zapirala vase. Šele v tej sezoni sem spoznala in se naučila, da je bolje govoriti, dajati iz sebe … Da ljudje vedo, kaj se ti plete po glavi in kako ti je. Dejstvo pa je, da si na koncu vedno sam s sabo, s svojimi vprašanji in odgovori. Takrat ni družine, ni partnerja, ni prijateljev.

Mateja Svet je pred kratkim prvič povedala, da je po koncu kariere izgubila svojo identiteto. Ste dovolj zakoreninjeni, da se vam to ne more zgoditi?

Mislim da, sploh po tisti krizi. Čar življenja je, da ljudje, ki se povsem izgubijo in potem spet najdejo, dosti bolj vedo, kdo so. Zdi se mi celo, da sploh ne veš, kdo si, če se kdaj v življenju ne izgubiš.

Deli s prijatelji