Rrezultati neke raziskave so pokazali, da najstniki, ki veljajo za čednejše, dobivajo višje ocene. Drugi lepše vidijo kot inteligentnejše in tudi bolj nadarjene, ljubek obraz pa pomeni prednost za vse življenje.
Ne le ranjen ego in občasno pisanje (slabih) pesmi: to niso edine posledice, ki jih občutijo najstniki, ki ne veljajo za čedne. Nova raziskava kaže, da je ljubek in čeden obraz prednost za vse življenje, začenši v srednji šoli. Poročilo z naslovom V šoli čednost pomaga in boli (a večinoma pomaga), pripravljeno za Posvet o sodobnih družinah, pravi, da od srednje šole naprej ljudje čednejšim pripisujemo višjo inteligenco, boljšo osebnost in večji potencial za uspeh.
Sociologa, ki sta podpisana pod študijo, Rachel Gordon (Univerza v Illinoisu, Chicago) in Robert Crosnoe (Univerza v Teksasu, Austin), še pravita, da imajo čednejše ženske višjo plačo, in sicer za osem odstotkov, prav tako moški (za pet odstotkov). Gordon in Crosnoe opozarjata, da razlike zaradi videza ustvarjajo neenakost, primerljivo z rasizmom in seksizmom ter izvorom. Takole sta zapisala: »Srednješolci, ki veljajo za čednejše, dobivajo višje ocene kot vrstniki, prav tako je večja verjetnost, da bodo diplomirali in tako ustvarili razmere za boljši ekonomski status v odrasli dobi. Razlika med povprečnimi ocenami med mladimi, ki so jih drugi ocenili kot privlačne, v primerjavi s tistimi povprečnega videza je podobna razlikam v akademskem dosežku med mladimi, ki so odraščali v dvo- ali enostarševski družini.«
Priljubljenost lahko slabo vpliva na razvoj
Njuna raziskava kaže, da biti privlačen pomeni kumulativno prednost, saj se nadaljuje tudi po končani srednji šoli v odraslo dobo, torej obdobje, ko šolskih klišejev že dolgo ni več. Avtorja priznavata, da ima priljubljenost tudi slabosti, takole sta zapisala: »Mladi, ki veljajo za fizično privlačnejše, imajo več spolnih partnerjev in večkrat popivajo. To negativno vpliva na ocene in končni srednješolski ter študentski uspeh.« No, ne glede na vse čeden obraz pomeni dolgoročne prednosti, neprivlačen videz pa prinaša pomanjkljivosti, slabši položaj, pravita avtorja in dodajata, da bi morali starši in učitelji ter profesorji več pozornosti namenjati razlikam zaradi videza in njegovim stranskim učinkom.
Sociologinja Barbara Risman (Univerza v Illinoisu) sicer pozdravlja kakovostno opravljeno raziskavo, a nasprotuje enačenju razlik zaradi videza z rasizmom. »Čeprav videz vsaj deloma podedujemo, otroci, ki jih drugi ocenijo kot neprivlačne, neprikupne, življenja ne začnejo s takimi pomanjkljivostmi in slabim položajem, kot na primer Afroameričani, pri katerih je velika verjetnost, da bodo odraščali v revnih skupnostih s slabšimi šolami.« In še na tole je opozorila Rismanova: pri moških z leti dosežki prevladajo pred pomanjkljivostmi neprivlačnosti, po drugi strani pa je s staranjem tudi lepotica deležna neprijetnih komentarjev o videzu.
Videz v službi
Nedavna angleška študija je pokazala, da so privlačnejši in čednejši ljudje vse življenje bolj uspešni, lepota igra vlogo tudi na delovnem mestu. Ljudi, ki veljajo za lepše, delodajalci prej zaposlijo, laže in hitreje napredujejo in tudi zaslužijo več: do štiri odstotke višjo plačo imajo v primerjavi s kolegi, ki ne ustrezajo družbenim merilom o lepoti oziroma privlačnem videzu.
