PARKIRIŠČE

Korejski konkurent

Objavljeno 03. januar 2013 17.30 | Posodobljeno 03. januar 2013 17.30 | Piše: Janez Kovačič

Hyundai santa fe nima zvenečega imena, ima pa marsikaj, kar bi zmoglo prepričati kupce.

Santa fe je bil najprej namenjen zgolj ameriškemu trgu, a se je veliki športni terenec uspešno prijel tudi drugje (foto: Boštjan Okorn, Novice).

Ko se je pojavil prvič, je bilo rečeno (na to je morda namigovalo tudi njegovo ime), da bo namenjen zgolj Severni Ameriki, najbolj in najprej ZDA. Zgodilo se je drugače. Hyundaiev santa fe je tržno uspešen, vsaj toliko in tako, da je narejen povsem na novo. In se moraš vprašati – kaj še ostane drugim?

Zamujena priložnost

Santa fe v novi podobi oziroma generaciji je zajeten kos pločevine. Dolg skoraj 4,7 metra, z maso približno dve toni, ne izjemno višino (167 centimetrov) in s kar 19-palčnimi kolesi oziroma platišči deluje resno, zmogljivo. Ker so robovi posneti, je podoba kljub vsemu nekako zmehčana. Evropa, še posebno njena avtomobilska industrija, je že zdavnaj pozabila na to, da je nekoč skoraj prezirala korejsko avtomobilsko konkurenco. Ampak santa fe gotovo ni avto, ki bi ga smel ali hotel prezreti ...

In vendar se malo čudim – čeprav ima veliko opreme, je nenavadno, da niti za doplačilo ne ponujajo denimo radarskega tempomata, samodejnega preklapljanja med dolgimi in kratkimi lučmi ipd. Morda so to malenkosti, morda posledica sistema naročanja z Daljnega vzhoda, toda santa fe vendarle spada med prestižnejšo vrsto športnih terencev, in pričakovati je, da si lahko za dodaten denar omisliš dodatke, ki ti polepšajo vozniško življenje, hkrati pa so koristni. Škoda.

Velika poraba

Notranjost ponuja okolje, ki ga imajo tudi nekateri drugi hyundaii oziroma spominja nanj. Stvar okusa, a morda se je v tem pogledu santa fe manj posrečil. Spredaj sediš udobno, zadaj imajo tudi trije dovolj prostora, prtljažnik je z osnovnimi 534 litri družinski, pod prtljažnim dnom so uporabni prekati, tudi tako imenovani nakladalni rob ni previsok. Preglednost je solidna, ni pa izjemna, sediš visoko, kar je po volji starejšim, vzmetenje je za odtenek premehko, ampak to ima svojo prednost med vožnjami po avtocestah, velika masa je občutna. Motor je seveda dizelski – iz gibne prostornine 2,2 litra iztisne dovolj radoživih 145 kW/197 KM, navora je za ugodnih 436 Nm. Končna hitrost malenkost presega 190 km/h, do 100 km/h si v desetih sekundah (tovarniški podatek). Poraba ni nekaj, kar bi posebno razveseljevalo, kajti pod devet litrov ne gre, razen takrat, ko si ovira na cesti.

Cena za osnovno različico 2,2 CRDi impression s samodejnim menjalnikom ni majhna – 44.490 evrov. A zato ima Korejec vrsto dodatkov, ki jih moraš pri veliki večini konkurentov doplačati. Kaj jim (konkurentom) torej ostane? Ne prav veliko, morda še najbolj ali najprej zveneče (evropsko) ime...

Deli s prijatelji