Približno takšna je bila najpogostejša pritožba, ki smo ji bili priča v minulih tednih, takoj ko so bile objavljene nove vremenske napovedi. Kot kaže, bela nadloga z neba letos še vedno ni rekla zadnje besede. Izkušenega meteorologa, samosvojega misleca in priznano astrologinjo smo vprašali, zakaj se zimska zmrzal kljub koledarski pomladi in občasnim sončnim uram kar noče posloviti, pa tudi kakšno vreme nas čaka v prihodnjih mesecih in še na daljši rok.
Najbolj hvaležna tema pogovora je zagotovo vreme, pa čeprav nanj v resnici nimamo vpliva. S pomočjo izpopolnjenih naprav ga lahko strogo znanstveno potrjeno napovemo za največ deset dni. Vse drugo so bolj ali manj špekulacije in predvidevanja, ki pa se včasih le izkažejo za pravilna. Pogosto sledijo načelu pričakovanega ravnovesja, stalnega boja med dvema poloma. Po laičnem ljudskem prepričanju naj bi denimo dolga in mrzla zima samodejno prinesla zelo soparno poletje z rekordno visokimi, skoraj tropskimi temperaturami.
Mrazu ne sledi nujno vročina
»Bilo bi kar preveč preprosto, če bi lahko na podlagi zime napovedali poletje,« odločno odkimava Branko Gregorčič, univ. dipl. meteorolog z Agencije RS za okolje, in takoj doda, da ostrih zim že lep čas ni bilo. Po njegovih besedah je bila letošnja predvsem snežena, ne pa mrzla – poletja pa so v zadnjih desetletjih praviloma vse bolj vroča. Pravilo glede sosledja toplo/hladno zavrne tudi tako, da postreže s statistiko: »Pogledamo lahko primer najtoplejše zime v zgodovini meritev – v letih 2006/2007. Od decembra 2006 do februarja 2007 je povprečna temperatura zraka v Ljubljani znašala kar 5,1 stopinje Celzija – stoletno povprečje pa znaša 0,3 stopinje Celzija. Sledilo je poletje s povprečno temperaturo 21,1 stopinje Celzija, medtem ko je stoletno povprečje 19,3 stopinje Celzija. Torej sta bila oba letna časa pretopla. Po drugi strani smo imeli v zadnjih desetih letih eno samo zimo z negativno povprečno temperaturo –0,3 stopinje Celzija, in sicer v zimi 2005/2006. Poletje, ki je sledilo, pa je imelo povprečno temperaturo 20,6 stopinje Celzija. Če pogledamo še malce nazaj, je bila zadnja ostra zima pri nas v letih 1984/1985, ko se je živo srebro tudi v Ljubljani nazadnje spustilo pod –20 stopinj Celzija, povprečna temperatura zime pa je znašala –2,1 stopinje Celzija. Poletje, ki je sledilo, je prineslo povprečno temperaturo 19,3. Najbolj vroče poletje doslej leta 2003, ko je povprečna poletna temperatura dosegla kar 23,4 stopinje Celzija, pa je sledilo povprečni zimi s povprečno 0,2 stopinje Celzija.«
Vse je le igra naključij
Po statistiki pa drži tudi to, da je bil letošnji 25. marec, med drugim praznik vseh mater, najbolj mrzel pomladni dan v zadnjih petdesetih letih. Kaj se v resnici dogaja – je to začetek konca toplih pomladi ali morda celo napoved dramatičnih dolgoročnih klimatskih sprememb? Ne grozi nam niti ledena doba niti vsesplošno opustošenje planeta, pravzaprav gre za znanstveno gledano povsem logičen pojav, pomirjajoče zatrjuje Branko Gregorčič in podrobneje razloži: »Vplivi na temperaturne razmere na Zemlji so zelo kompleksni in še vedno delno neraziskani. Interpretacije enakih izmerjenih vrednosti so lahko različne, odvisno od tega, kako dolgo časovno obdobje in niz podatkov pregledujemo. V tem primeru gre dejansko za igro več naključij. Pozimi se na območju večne noči nad Arktiko ustvari zaloga mrzlega zraka, nato pa je od razporeditve anticiklonov in ciklonov na severni polobli odvisno, ali bo kakšno večjo pošiljko mrzlega zraka potegnilo kam dlje proti jugu. Letos ga je precejšnja zaloga že v prvi polovici marca preplavila severno polovico Evrope, ko pa je 24. marca tudi nad Sredozemljem nastalo ciklonsko območje, je mrzel zrak od severovzhoda dosegel tudi Slovenijo. Če bi se to zgodilo teden ali dva dni prej, bi bile vremenske razmere mnogo manj izjemne.«
Če se aprila smeje, se bo kisalo kasneje
Medtem ko klasično vremenoslovje izpostavlja nepredvidljivost vremena oziroma omejenost napovedi na nekaj dni vnaprej, pa ljudske vraže neredko merijo še mnogo dlje. Če na štirideset mučenikov dan zmrzuje, še štirideset mrzlih noči prerokuje. Če se igrajo v sušcu (marcu) mušice, v aprilu vzemi rokavice. Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje. Te in podobne modrosti, tako Branko Gregorčič, bi morali zdravorazumsko misleči vzeti s precejšnjo rezervo: »Kljub spoštovanju do ljudskega izročila je pač tako, da pravil pri obnašanju vremena ni. Vsaj ne v tem, da bi dež na določen dan v letu pomenil kar koli za neko več mesecev oddaljeno časovno obdobje. Drži pa, da je kratkoročne vremenske spremembe – za dan ali dva vnaprej – delno res mogoče predvideti s poznavanjem lokalnih vremenskih znakov, denimo oblačnih kap na hribih, prevladujoče smeri vetra in podobno. Sicer pa pogosto rečem, da so ljudske vraže nekakšna začimba v vremenski kuhinji, ki ne spreminja kalorične vrednosti same jedi, lahko pa poveča njeno privlačnost.«
Pot do pekla odložena?
Tudi po besedah informatika in publicista Miša Alkalaja, ki je pred kratkim dvignil precej prahu s knjigo Zelene laži, v kateri med drugim piše o umetno ustvarjeni paniki v zvezi z globalnim segrevanjem in posledičnem odtegovanju davkoplačevalskega denarja, presenetljivo bel marec ne sporoča nič za človeštvo izjemno usodnega: »Približno takšno bi bilo vreme, če bi se začela mala ali velika ledena doba – pomladi se sneg pozneje stali, pozimi oziroma jeseni prej pade. Sklepanje, da se je ledena doba že začela – na podlagi le enega sneženega marca in dolge ter hladne zime, je seveda neutemeljeno.« Ne strinja pa se s trditvami številnih znanstvenikov, da živimo v vse bolj vročem okolju ter da nas na dolgi rok čaka dobesedno pekel na Zemlji: »Dolgoročne meritve povedo, da globalne temperature že petnajst do sedemnajst let stagnirajo. Od leta 1997 ni bilo nobenega ogrevanja. To priznava celo predsednik Medvladne komisije za podnebne spremembe (IPCC) Rajendra Pachauri. V tem času so človeški izpusti CO2 zrasli za 58 odstotkov, po teoriji, da povzročajo ogrevanje, bi moralo to dvigniti globalne temperature vsaj za 0,2 stopinje Celzija, vendar se niso. Da so izmerjene temperature daleč pod napovedmi IPCC, lahko vidimo celo v petem poročilu Medvladne komisije za podnebne spremembe. Še več, oceani, ki predstavljajo večino shranjene toplote na Zemlji in s tem zagotavljajo, da temperature na kopnem ne gredo v prevelike ekstreme, se od leta 2003 celo rahlo ohlajajo.«
Hladno, a daleč od ledene dobe
Teorija, da človeški izpusti toplogrednih plinov povzročajo ogrevanje podnebja, je na podlagi teh podatkov razvrednotena. »To pa še ni razlog, da bi zdaj kar skočili v drugo skrajnost, kot so storili klimatologi v sedemdesetih letih preteklega stoletja z napovedjo o skorajšnjem prihodu ledene dobe,« svari Mišo Alkalaj. Nič manj skeptičen ni glede bolj kratkoročne napovedi, da bo hladna zima sprožila posebno poletno vročino: »Vsekakor se nam bo zdelo zelo toplo že, ko bo trenutni mraz popustil. Smo mimo spomladanskega enakonočja, ko naša polobla dobi več kot dvanajst ur sonca vsak dan, in ko se bo hladni zrak umaknil ter oblaki razblinili, se bo zelo hitro segrelo. Še hitreje se nam bo zdelo prav zato, ker preživljamo tako dolgo zimo. Naša polobla je bila sicer ob začetku te pomladi podpovprečno osončena. Nemški meteorologi celo menijo, da doživljamo najhladnejši marec v zadnjih sto letih, torej so zemlja in vode akumulirale manj toplote kot v bolj povprečnih letih, ob manjšem osončenju spomladi pa tudi ne more biti razloga, da bi bilo to poletje bolj vroče.«
Najlepši bo avgust
Za še en drugačen vidik smo šli še više, tja do zvezd, ter za mnenje prosili izurjeno astrologinjo Emo Kurent, napovedi katere se mnogokrat uresničijo.
Pred časom ste napovedali, da bo že konec marca prav prijetno toplo. Kot kaže, vaš izračun tokrat ni bil pravi.
Ko sem na začetku leta pisala prognoze za to pomlad, sem res menila, da bo konec marca toplo. Zmotila sem se, to je očitno. Toda letošnji začetek pomladi je izjemen, tako nizkih temperatur v tem letnem času ne pomnimo že petdeset let. Kaj je v ozadju, natančno ne vedo niti strokovnjaki za vreme in temperaturne spremembe. Nekateri celo špekulirajo, da bi se lahko začenjala nova ledena doba. Kakor koli že, najpozneje z 10. aprilom se bo začelo obdobje precej lepšega vremena, konec meseca pa je spet možno poslabšanje z ohladitvami. Maj bo najlepši v sredinskem obdobju. Junija bo toplo, toda možne so spremembe okoli 8. in 23. v mesecu.
Kdaj bo najlepše?
Težko je reči kaj konkretnega kar za ves mesec, saj se vreme vsaj malo menja okoli vsakega luninega obrata. Teh je v enem mesecu kar enajst, čeprav laiki poznajo le štiri lunine mene. Menim sicer, da bosta tako julij kot avgust pri nas na splošno lepa, prijetna. Razen druge polovice julija, morda, ki je videti bolj nestabilna. Kdor se odpravlja šotorit, naj ve, da so noči jasnejše okoli polne lune, medtem ko so v dneh okoli mlaja bolj vlažne, dnevi pa bolj suhi.
Ali se v povezavi z vremenom kažejo tudi kakšne naravne katastrofe?
Med koncem aprila in koncem maja bo sezona mrkov, to so občutljiva obdobja, ki lahko prinesejo močnejše potrese, podobno kot jih je zadnja polna luna, čeprav zdaj ni bilo mrka. Toda to velja za ves svet, ne le za Slovenijo. Občutljivo bo zlasti konec aprila ter med 15. in 20. majem. Poleti bo marsikje po svetu zelo suho, veliko bo požarov. Z vremenom povezane nevšečnosti so možne okoli 22. julija pa tudi zadnji teden avgusta.
