Kompostiranje prinaša številne koristi: organski odpadki ne zasedajo mesta med običajnimi smetmi, iz njih pa nastane odlično naravno gnojilo, ki izboljša naravo prsti. Če je dovolj komposta, ne potrebujete nobenega drugega gnojila, pri njegovo uporabi pa ni nevarnosti, da bi ga uporabili preveč. Z njim pridelana zelenjava je okusnejša in ima višjo hranilno vrednost. Kompost poskrbi za vzdrževanje vlage, za boljše zračenje tal in boljše zadrževanje toplote.
V kompostnik ne sodi vse
Seveda kompost nastane iz organskih odpadkov, kljub temu pa v kompostnik ne gre metati vseh. Splošno znano je, da vanj ne sodijo olupi agrumov, ki lahko s sadnimi kislinami škodujejo rastlinam. Prav tako tudi ne mesni odpadki ter ostanki čebule in česna. Seznam tistega, kar vanj sodi, je daljši: vsi vrtni in kuhinjski organski odpadki, plevel (pazite le, da je brez semen), vrtna trata, vejice od striženja in obrezovanja, ovenelo cvetje, odcvetele lončnice, listje, slama, papir, lepenka, volneni in bombažni odpadki (le 100-odstotna volna in bombaž), žaganje, saje od kurjenja les, pepel.
Kje in kakšen naj bo kompostnik?
Prostor za kompostnik izberite tako, da ne bo predaleč od kuhinje, kjer nastane največ organskih odpadkov. Seveda pa naj bo oddaljen toliko, da neprijeten vonj razpadanja ne bo preveč moteč. Postavite ga v zavetno in delno senčno lego. Idealen prostor za kompostnik je na senčnem in vlažnem delu vrta, saj biološki odpadki za razkrajanje potrebujejo vlago. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen.
Trgovine ponujajo različne vrste kompostnikov. Večinoma so narejeni iz plastičnih materialov, sami pa si ga lahko izdelate iz lesa. Pri izdelavi kompostnika imejte v mislih, da boste morali nekako doseči spodnje plasti v posodi, torej na spodnjem delu namestite vratca ali loputo.
Uspeh le s pravilno tehniko
Kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Na njegovo dno položite nekaj prodnikov. Ti bodo poskrbeli za dobro zračenje od spodaj in preprečili zastajanje vode. Za dober razkroj je potrebno tudi dovolj kisika. Tega zagotovite tako, da se suhi material, denimo veje in vlažni (trava, kuhinjski odpadki), vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je treba takoj prekriti z listjem, zemljo ali s travo. S tem boste preprečili širjenje neprijetnih vonjav ter obiskovanje neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči.
Nasveti in namigi
- Na kompost lahko odložite le tanko plast sveže trave, saj se ta sesede in tvori plast, ki ne prepušča zraka, kar povzroča gnitje.
- Organskih odpadkov ne tlačite.
- Kompostna masa se ne sme niti izsušiti niti prepojiti z vodo.
- Če ima kompost vonj po amonijaku, vsebuje preveč dušika, če po gnilih jajcih, ima premalo zraka.
- Če je kislost v kompostu prevelika, lahko dodate apno, saj bodo v alkalnih pogojih mikroorganizmi učinkovitejši.
