Koliko šteje rekreacija pridelovanja hrane?

Še ne tako davno so skoraj pri vsaki hiši na deželi redili kokoši. Na vrtovih in njivah so pridelali večino zelenjave, ki so jo potrebovali za preživetje. Sčasoma so se razmere spremenile, saj so ekonomisti začeli propagirati načelo večje je boljše. Mali pridelovalci hrane so bili v njihovih očeh neproduktivni. Hkrati pa se je razvrednotilo kmečko delo kot tako, saj se je zdelo, da za modernega urbanega človeka ni več primerno.

Logika ekonomistov je, da mora porabljeni čas za neko dejavnost nujno prinašati dobiček. Če nekdo z nadurnim delom v službi zasluži več kot bi s popoldanskim delom na vrtu, kmetiji ali v sadovnjaku, naj bi to pomenilo, da je popoldansko delo zanj izguba denarja in časa.

A kaj, če nekdo zasluži slabo in nima možnosti dodatnega zaslužka? Temu je lahko popoldansko kmetovanje pomemben dodatek k družinskemu proračunu.

Dovolj hrane za vso družino

Kdor ima vsaj malo prostora na balkonu, lahko sam pridela sveža zelišča in gotovo tudi nekaj sezonske zelenjave. Na vrtu ob družinski hiši je mogoče z umnim kolobarjenjem leto za letom pridelati dovolj zelenjave za vso družino. Česar ni mogoče sproti pojesti, pridne gospodinje zamrznejo ali vložijo v kozarce. Že nekaj sadnih dreves daje sveže sadje pravzaprav vse leto.

Na novo se učimo

Popoldansko kmetovanje je za marsikoga nadaljevanje tradicije prednikov, vse več pa je takih, ki se o kmetovanju od starih mam in starih očetov niso naučili praktično nič. Stoletne izkušnje naših prednikov se ne prenašajo več iz generacije v generacijo. Na novo se bo treba naučiti vse: od izbora semen, časa setve, gnojenja, okopavanja do obrezovanja … Navaditi se bomo morali, da je treba kuram, ki brskajo po dvorišču, nasuti hrane in doliti vode. Zvečer jih je treba zapreti v kokošnjak, da jih ne odnese lisica. Na novo bomo morali začutiti veselje, ko bomo iz gnezda pobrali sveža jajca, in ponos ob obilnem pridelku krompirja.

Napredni mali kmetovalci

Dejstvo je, da je pridelovanje hrane za lastno porabo nedvomno produktivno in inteligentno delo, ki bi ga morali ceniti vsi, še najbolj pa pridelovalci sami. Ravno mali kmetovalci so prvi sprejeli in osvojili način organskega kmetovanja, ki je bilo v Ameriki kot pojem uvedeno leta 1940. Se pravi kmetovalci, ki niso bili življenjsko vezani na dohodek od kmetijstva, so si lahko privoščili tveganje, ki bi ga lahko prinesel nov način kmetovanja. Principe in metode organskega kmetovanja so veliki kmetje in veliki pridelovalci hrane začeli uporabljati šele kakšnega pol stoletja pozneje, ko so bili ti že dodobra preverjeni, izboljšani in razširjeni.

Popoldansko kmetovanje ni konjiček

V obstoječi literaturi, ki je je malo, je navedenih veliko izrazov za kmetovanje v prostem času. Eden izmed njih je amatersko kmetovanje. Večina avtorjev se strinja, da kmetovanja, ki ima za enega glavnih ciljev zmanjšati izdatke za nakup hrane, ne bi smeli šteti za konjiček.

V reviji The New Agrarian ostro nasprotujejo temu izrazu. Popoldansko kmetovanje se ne bi smelo enačiti s katerim od hobijev, kot je na primer zbiranje znamk. Po definiciji je konjiček dejavnost, ki jo počnemo v prostem času, za zabavo in zanjo načelno potrošimo več denarja, kot ga zaslužimo. Seveda obstajajo ljudje, za katere je kmetovanje res samo hobi, in s tem ni prav nič narobe. Če iz kakršnega koli razloga ne bi mogli več brskati po zemlji ali rediti kokoši, to zanje ne bi pomenilo nikakršne izgube, saj niso pomembno odvisni od pridelane hrane ali od dohodka, ki ga pridelovanje hrane prinaša. Če ne bi mogli kmetovati, bi pač počeli kaj drugega.

Plačana rekreacija

Kakor koli že imenujemo to dejavnost, je dejstvo, da bi jo morali na splošno bolj ceniti in spoštovati. Popoldansko ali vikend kmetovanje je nedvomno upravičeno z več vidikov. Pomaga ohranjati navade in običaje naših prednikov in daje veliko osebnega zadovoljstva. Ne smemo zanemariti pozitivnih učinkov na telo zaradi gibanja na svežem zraku ter uživanja zdrave hrane. Popoldansko ali vikend kmetovanje je tako izjemna rekreacija, edina, ki je dobro poplačana. Prihranek v denarnici pa bo prepričal tudi tiste, ki so do zdaj verjeli, da je najbolje vso hrano kupovati v trgovini.