Po obilici snega v letošnji zimi se bodo verjetno pokazale posledice v obliki polomljenih vej, v najslabšem primeru celih dreves, in morda bo treba ravno zaradi snegoloma zamenjati kakšno drevo.
Snegolom
Sanacija je sorazmerno preprosta. Pri delu naj bodo temperature nad 0 °C. Polomljene veje odrežemo ali odžagamo do zdravega dela. Rano zgladimo in zamažemo s cepilno smolo. Sanacijo polomljenih vej opravimo pred obrezovanjem oziroma na začetku tega. Upoštevamo pravilo, ki velja za obrezovanje sadnega drevja, in to je, da lahko v enem letu odstranimo največ četrtino krošnje. To pomeni, da bomo volumen odstranjenih polomljenih vej všteli k obrezovanju. Lahko da bomo močno poškodovanim drevesom to pomlad odstranili zgolj polomljene veje, redno rez pa izpustili.
Poškodbe na steblih zaradi nizkih temperatur
Poškodbe so opazne v obliki vzdolžno počenega stebla, običajno na južni strani. Predstavljajte si, da je lubje na drevesu elastično, da se razteguje z debeljenjem stebla ter širi in krči ob različnih temperaturah. V ekstremnih razmerah, ob visokem nihanju temperature (noč, dan), steblo preprosto poči. To se toliko pogosteje zgodi pri močno oziroma hitro rastočih drevesih in tistih, ki grejo v zimsko mirovanje, ne da bi jeseni dozorela in bila s tem pripravljena na zimo. Ko opazimo poškodbo, nemudoma po možnosti še svežo rano zamažemo s cepilno smolo in povežemo s tesnim povojem.
Poškodbe zaradi divjadi
Če jeseni niste dovolj temeljito zaščitili stebel pred divjadjo, boste morda našli obgrizena ali obdrsana ter odgriznjene cvetne brste.
Hujša ko je zima oziroma dolgotrajnejši ko je snežni pokrov, bolj divje živali čutijo pomanjkanje hrane. V lakoti postanejo predrznejše in tako v zavetju noči povzročijo škodo v urbanem okolju, kjer tega ne bi pričakovali.
Kako bomo odpravili poškodbe? Ko bodo temperature nad ničlo, bomo nastale rane zgladili z ostrim nožem ter jih zamazali s cepilno smolo.
Če nam divji zajec obžre več kot dve tretjini obsega debla, bo bolje, da drevo zamenjamo, saj je poškodba zelo huda in si bo le s težavo opomoglo.
Če je deblo vsaj 20 centimetrov nad zemljo nepoškodovano, ga lahko odžagamo nad cepljenim mestom, rano zgladimo z nožem in zamažemo s cepilno smolo. Poleti bodo pod odžaganim delom pognali poganjki. Najlepšega bomo pustili in iz njega vzgojili novo steblo in krošnjo. Ob tem pazimo, da izbrani poganjek raste iznad cepljenega mesta.
Voluhar
Voluhar je aktiven tudi pozimi, še posebno če zemlja ni zamrznjena. Jeseni si je v podzemne shrambe skladiščil ozimnico v obliki koreninic in semen. V dolgi zimi mu proti pomladi začne zmanjkovati hrane, kar je najnevarnejše obdobje za poškodbe korenin sadnih dreves, za katere je odgovoren. Na roke mu gre tudi dejstvo, da ima v sadovnjaku mir, saj ljudje v tem obdobju ne uporabljajo brnečih strojev.
Predvsem okoli mlajših dreves preverimo, ali se nam pod nogami ne udira zemlja, saj bi to pomenilo, da so spodaj njegovi rovi. Nastavimo pasti ali vabe.
Ptice
so zelo koristne v sadnem vrtu, saj imajo na jedilniku prenekaterega škodljivca sadnih dreves, večje ptice ujede tudi prej omenjenega voluharja. Tudi one so po hladni zimi ob pomanjkanju hrane ranljive. Pomagamo jim s krmilnicami in jih namestimo v krošnje.
Gnojenje
Če ocenjujemo, da je treba drevesa dognojiti, to storimo v tem predspomladanskem času, da bodo imela drevesa z dodatnimi hranili boljšo začetno rast. Hlevski gnoj in tudi mešanice mineralnih gnojil je bolje rahlo zakopati v zemljo pod krošnjo, da bodo hranila bližje koreninam in da se izognemo izhlapevanju ter s tem izgubi hranil.
Imejmo v mislih, da je čezmerno dodajanje gnojila pogosto slabše, kot če dognojevanje izpustimo. Z napačnim dodajanjem se namreč lahko kaj hitro poruši občutljivo ravnovesje med elementi v tleh.
Obrezovanje
bomo opravili ob koncu zime, ko ne bo več nevarnosti ekstremno nizkih temperatur. Opravilo je strokovno in da dober rezultat le pod pogojem, da je sadjar dobro usposobljen. Če niste prepričani vase in nimate nikogar, ki bi vam rez strokovno opravil, pustite drevo neobrezano. To je bolje od napačne rezi.
