Morski prašički (Cavia porcellus) spadajo med eksotične hišne ljubljenčke. Zato jim moramo v vseh letnih časih zagotoviti primerne razmere. Temperatura ne sme biti nižja od 18 stopinj Celzija in veliko presegati 30 stopinj.

Tako kot nas tudi morske prašičke pestijo visoke poletne temperature in močno sonce. Pred tem jih moramo zaščititi z roletami, na kar moramo biti pozorni vsakič, ko odidemo od doma. Prej moramo pomisliti na to, po koliko urah bo začelo sonce sijati v sobo oziroma na prostor, kjer imamo nastanjenega prašička. Kadar je naš dom pregret in visoke temperature neprenehoma vztrajajo več dni, si je dobro omisliti hlajenje za pujse, kar je ljubiteljski ljubkovalni naziv za te očarljive živalce pri nas. En način je, da vzamemo veliko (litrsko) plastenko, jo napolnimo s hladno vodo in za nekaj časa pustimo v hladilniku, vendar ne v zamrzovalniku. Nato jo ovijemo v brisačo, lahko še v odejico iz flisa, če te sicer uporabljamo kot podlogo v kletki, kar je zadnje čase priljubljeno med ljubitelji teh živalc. Plastenko nato položimo v bivalni prostor morskega prašička, na kraj, kjer se pogosto zadržuje – poleg priljubljenega skrivališča, ležišča ali tja, kjer najraje pohajkuje. Oddajala bo hlad in tako zmanjšala vročino, tudi če se prašiček ne bo ravno stiskal obnjo – kar je tudi sicer malo verjetno, saj so pujsi izjemno nezaupljivi do vsega in vsakogar novega na svojem teritoriju –, in mu s tem olajšala bivanje v najhujši vročini. Pozorni bodimo, da je prašički ne bodo preveč z veseljem lizali, kar bi lahko bil naslednji korak malih podjetnežev po nezaupljivem ovohavanju. Če je mrzla, se lahko hitro prehladijo, ne pozabimo, da so to izjemno občutljiva bitja.

Drugi način je, da poiščemo kakšno ploščo, ploščico, na primer keramično, takšno, kakršno imamo v kopalnici, betonsko, ki je morda ostala od tlakovanja našega dvorišča, ali marmorno ... Vsako je mogoče za evro, dva po kosu kupiti v najbližji trgovini z gradbenim materialom. Nanjo gredo lahko pujsi ležat, vendar tega skoraj zagotovo ne bodo storili, ker so kot zapriseženi hedonisti ljubitelji mehkih površin, že sama po sebi pa bo oddajala hladnejši zrak in omilila toplo ozračje, naphano z značilnim vonjem po žagovini, senu, odejicah iz flisa, lanenem posipu itd., po katerem te prikupne živalce po navadi dehtijo.

Ne morski ne prašičji

Kljub svojemu imenu morski prašički niso niti malo povezani ne s prašiči ne z morjem. Izvirajo namreč s travnatih planot severne in severovzhodne osrednje Amerike, spadajo pa v rod glodavcev oziroma po novejših dognanjih v svojega lastnega. Prvi del slovenskega imena, morski, izhaja iz tega, da so jih na našo celino prinesli na ladji z morja. Niso samo te živalce dobile poimenovanja po tej logiki, od tod tudi starinski izraz zamorec za temnopoltega človeka. V hrvaščini pa beseda zamorac označuje ravno morske prašičke! Drugi del imena, prašiček, pa izvira iz njihove prvotne uporabe – kot izjemno nezahtevni za gojenje so bili poceni vir mesa. Od tod njihovo angleško ime, ki nima nobene zveze z Gvinejo, kot marsikdo misli, guinea pig, ki nam pove, da je bilo to najcenejše meso na tržnici – za eno gvinejo. Naša različica imena je s pomanjkanjem izvirnosti prevedena iz nemškega Meerschweinen. Latinsko ime Cavia porcellus v prvem delu razkriva njihov rod. Zato jih Američani kličejo cavies. Tako so si s svojo prisrčnostjo tudi na drugi strani luže prislužili ljubkovalnico