Ko se rokujem z znanci in prijatelji, in ko spoznavam nove ljudi, opažam, da svoj pogled nehote usmerijo v moj klobuk. Šele nato sledi srečanje z očmi, včasih celo nekoliko zmedeno. To mi vselej izzove nasmeh, saj nošnja usnjenega klobuka vzbuja pozornost in zanimanje okolice. Klobuk je najbolj izpostavljen del našega oblačila, zato mnogi na začetku potrebujejo kar nekaj korajže, saj so tarča hudomušnih pripomb.
V nasprotju s pokrivali iz klobučevine, ki jih izdelujejo s kalupiranjem na modelih, oblika usnjenega klobuka nastaja z linijo kroja pri sešivanju krajcev ter stene in seveda pokrova. Dodatno oporo dajejo usnjene obrobe v notranjosti, ki so hkrati tudi zapora proti premočenju. Celotna oblika temelji na čvrstosti strukture usnja in njegove debeline, pri čemer je ključna vgrajena poljeklena žica po obodu krajca. Žica nam omogoča krivljenje krajcev v poljuben položaj, vendar to naredimo počasi in enakomerno z obema rokama.
Klobuk pri polaganju na glavo vedno primemo s sredincem ter preostalimi prsti ene roke na sredini pokrova. Nato ga z dlanema z rahlim potiskom navzdol namestimo v udoben položaj. V družbi ne dovolimo, da nam ga drugi za zabavo snemajo in si ga podajajo z glave na glavo, običajno se vrne pomečkan in nategnjen. V vetru ali pri delu pod brado zategnemo vrvico. Tako nam pri ježi ali kolesarjenju ne pade v vodo, pod kopita ali pod kolesa vozila. Vselej ga odlagajmo na varno in častno mesto, da se pomotoma ne usedemo nanj. Pomečkan je razlog za slabo voljo. Pri nošnji je izpostavljen soncu, dežju in vetru, umazaniji in poškodbam. Pred vsakim nanašanjem negovalnih sredstev odstranimo morebitno umazanijo z vlažno krpo.
Gladko usnje z mastnim otipom negujemo z mastjo ali oljem za usnje, ki ga nanašamo s krpico iz naravnega materiala, bombaža ali volne. Zaželeno je bolj redko olje, kar omogoči tanek premaz, ki ga usnje posrka. Pod prsti ne smemo začutiti maščobe. Usnje z gladkim, boks licem, dodelano z barvanjem, vzdržujemo z brezbarvno kremo za usnje. Z barvno le, če presodimo, da ta bledi.
Izdelani iz brušenega, žametno hrapavega usnja so bolj občutljivi za umazanijo, kajti ta se zaleze v vlakna. Za nego se uporabljajo impregnacijska pršila, ki preprečijo vezavo umazanije in povečajo odpornost proti premočenju, vendar mora biti nega bolj pogosta. Če klobuk v celoti premažemo z mastjo, močno potemni in trajno zadrži mastno lice. Tak je sicer bolj odporen proti vremenskim nevšečnostim in poškodbam, vendar prej premislimo, ali si takega tudi želimo. Skrbno negovano usnje ohrani gibkost, naravni sijaj, prijazen otip in lažje kljubuje trnju in vejam.
Shranjujemo ga z obešanjem z usnjeno vrvico na višji prostor, to je na obešalnik oziroma klin, najbolje v prostoru s sobno temperaturo. Nikoli ga ne obešamo na žebelj ali oster predmet, ker se bo deformiral. In nikoli ga ne izpostavljamo direktnim sončnim žarkom. Če ga dlje ne bomo nosili, vanj vstavimo papir in ga položimo v kartonsko škatlo ali omaro. Z lepo vzdrževanim klobukom bomo privlačni in zanimivi, kajti nosimo ga na glavi.
| Pred odhodom Pred vsako nošnjo ga ošvrknemo s pogledom, ali so vsi šivi celi, kako stoji okrasni trak... Z dlanmi objamemo obod ter pretipamo nosilno žico, ali ni pretrgana, na koncu preverimo zatezno vrvico. Gladko usnje negujemo z mastjo ali redkim oljem. Nanesemo tanek premaz, ki ga usnje kar posrka. Naši prsti ne smejo biti mastni. |
