Vsaj za 40 dni. Alkohola? Mesa? Računalnika? Američani, kot vedno senzacionalni, opozarjajo na hudo odvisnost otrok pa tudi starejših od računalnika. To, da nas še vedno brutalno pehajo k računalniku (obvezna uporaba v izobraževanju, elektronske knjige), niti ni pomembno, zdaj so se spomnili, da se mu moramo odtegniti. Torej postimo se od njega in njih. Potem se lahko postimo od kakšne slabe razvade: kajenja, čezmernega uživanja sladkarij, kompulzivnega prenajedanja ipd. Lahko osvobodimo svojo glavo, odrekajoč se obrekovanju, nevoščljivosti in zahrbtnosti. Takšne reči. Še kar intrigantno, da si človek izbere 40-dnevni post. Od česar ali kogar koli.
O alkoholu ne bi izgubljala odvečnih besed. Postregli so nam s svežim podatkom, da ima vsaka peta slovenska družina težave z njim, kar me je prijetno presenetilo, kajti prepričana sem (bila), da jih ima tako rekoč vsaka. Dvomim, da se bodo alkoholiki danes odločili za post, kajti takšna odvisnost zahteva mnogo več zrelosti in energije. Laže je izbrati razstrupljanje telesa, ki ima morda za najboljši stranski proizvod odtekanje odvečnih kilogramov. Sem te dni še izvedela, da je skoraj četrtina Slovenk in Slovencev predebela in da ima skoraj tretjina otrok do petega leta starosti preveč kilogramov. Problem seveda ni estetski, temveč zdravstveni: neposredna povezanost čezmerne teže s srčno-žilnimi boleznimi, strokovnjaki posebej omenijo zvišan krvni tlak, za katerim oboleva vse več Slovenk in Slovencev.
Morda si vam res uspe izbrati 40-dnevno dieto in v njej zdržati, kajti potem se človek resnično počuti fantastično. Če nimate močne volje in niste v vrhunski kondiciji za korenite posege v svoj način življenja (o katerem sicer veste, da ni ustrezen – že to spoznanje je prva zmaga), si izberite prijazno, a učinkovito dieto. Ne počnite tega na brutalen način, tako kot sem v najstniških letih delala sama. Ko sem se vzela za talko in nekaj dni, ne vem več natančno, koliko, grizla samo prepečenec. Sem mislila, da bom od muk odšla na drugi planet, vidnega rezultata pa seveda nobenega. Saj veste, hrano in življenje je treba zajemati z majhno žlico vsak dan, kajti potem so problemi, skrbi in pričakovanja manjši, cilj naše poti pa bolj verjeten in bližji.
Pomemben pa je še en post – mentalni. Ta je za najpogumnejše. Prečistite svojo glavo in telo vsega slabega. Slabih ljudi! In prav takšnih energij. Ki izčrpavajo in uničujejo človeka. Zato z gotovostjo trdim, da je najpomembnejši post resnice, ki nas privede do spoznanj, kaj je v življenju resnično pomembno. V katere stvari je vredno vlagati čas, znanje in energijo. Je vredno, da si pulimo lase zaradi novega 70.000 evrov vrednega audija, ki si ga je privoščil bankir Medja? Ni, niti malo. Jaz se ob tej novici smejem. Pomembneje je, da razumemo, zakaj si ga je vzel. Se je vredno vedno znova jeziti, zakaj sodni mlini še niso končali primerov Zidar, Tovšak in njunih podobnih tovarišic in tovarišev? Ali je pošteno, da se s sosedi dajemo do nezavesti zaradi politikov? Se prerivamo in kvakamo, kateri osebek je manj pokvarjen od drugega? Ne pozabimo, da smo jim dali mandat! Se ni bolje dvigniti nad to postano mlako in s ptičje perspektive izostriti svojega zornega kota? In spet ugotoviti, kaj je za nas resnično pomembno. In ne pozabiti, da naše življenje še vedno teče naprej.
Nikakor nočem reči, da smo najpametnejši, če se od vsega javnopolitičnega distanciramo. Nasprotno. Takšna pasivizacija je neumna, celo neodgovorna. Zagotovo pa mi ne pade na kraj pameti, da bi se eksplicitno postavljala za kogar koli, ki pleše po političnem parketu, kajti takih plesnih korakov nismo vzeli na nobenem tečaju, starši pa nam jih tudi – na srečo – niso položili v zibelko. Zatorej bi bila tovrstna klistirizacija, absolutna distanca do konkretnih oseb v političnem, najboljši možni post. Za našega duha. In za našo prihodnost.
