Povprečna temperatura zraka prve polovice februarja je bila druga najnižja od sredine prejšnjega stoletja. Hladnejša je bila le v izjemno mrzlem februarju leta 1956. Občutno hladnejši od dolgoletnega povprečja so bili tudi vsi posamezni dnevi prve polovice letošnjega februarja. Pust zaznamuje trenutek prebujanja iz zimskega spanja. Poznajo ga v vseh kulturah: pri nas mu pravimo pust, v evropskih državah karneval, pri Indijcih se imenuje holi, ko se oblivajo z vodo in barvami, najbolj znan med vsemi pa je brazilski karneval.
Pust izhaja iz besede post in se nanaša na dan pred pepelnično sredo oziroma na pepelnico samo. Od tega dneva so se ljudje držali strogega 40-dnevnega posta – vse do velike noči. Pustni čas je tesno povezan z veliko nočjo, ki je premakljiv praznik in je na vrsti prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni (med 22. marcem in 25. aprilom).
Oljke ob mrazu
Zaradi severne lege in milega vpliva sredozemskega podnebja so razmere za uspevanje oljk pri nas mejne. Glavni omejevalni dejavnik so zimske minimalne temperature zraka. Oljka med zimskim mirovanjem prenese od –13 do –15 °C, odvisno od zračne vlage, sorte, prehranjenosti rastline, njene starosti ipd. Oljka prej pozebe, če mraz traja dlje časa in je vlažnost zraka večja. Lažje prenese krajše ohladitve s suhim vremenom in temperaturami zraka od –13 do –15 °C kot daljše s temperaturami zraka od –5 do –8 °C in z visoko vlažnostjo. Veliko bolj so občutljive mlade rastline. V zgodovini je znana pozeba leta 1929. Oljke so močno prizadele tudi pozebe leta 1956, 1985 in nazadnje 1996, ko so nastradala predvsem mlada drevesa.
Strokovnjaki ugotavljajo, da se bo škoda zagotovo poznala na drevesih na vzhodnih in jugovzhodnih legah in v nasadih, kjer so jeseni že opravili katerega od agrotehničnih ukrepov, kot je obrezovanje v času obiranja ali takoj po njem ali rahljanje tal, ki je spodbudilo rast.
Mraz je povzročil tudi poškodbe na sadikah in mladih rastlinah, neredko pa naredi precej škode tudi na starejših drevesih. Tudi mrazne razpoke lubja ali lesa so pogoste v naših rastnih razmerah.
Če je ob nizkih temperaturah zraka še vetrovno, se lahko rastline izsušijo. Vpliv suhega mrzlega vetra povzroči izhlapevanje vode iz drevnine, poškodujejo se celične stene in rastlinsko tkivo, zato takšne rastline lahko tudi propadejo. Največja nevarnost je mraz, ki jih zajame, ko so brez snežnega pokrova. Tudi sadna drevesa, predvsem breskve in kakiji, prenesejo od –10 do –15 °C v času mirovanja, nekoliko bolj občutljive so marelice, prenesejo od –6 do –8 °C.
Ozimine nekoliko varnejše pod snežno odejo
Po rekordnem mrazu je novozapadla snežna odeja vsaj rahlo omilila vpliv nizkih temperatur zraka na ozimine. Ob minimalni temperaturi zraka –12,2 °C 9. februarja 2012 v Ljubljani je bila temperatura tal, ob redkih snežnih zaplatah, na globini 5 cm –6,7 °C. V Celju so se pri –21 °C tla pod 8-centimetrsko snežno odejo ohladila le na –1,8 °C. Na Primorskem se tla niso shladila pod –2 °C (slika 2). Na Primorskem in Goriškem so se ob pogostem vetru in nizki relativni vlagi tla še dodatno sušila. Na dan je izhlapelo tudi več kot liter vode na kvadratni meter. To je še dodatno vplivalo na težave z odnašanjem vrhnjega sloja tal.
Zaradi vetra so bile prizadete tudi obdelovalne površine v rastlinjakih. Precej je škode bilo na konstrukcijah, zaradi mraza pa bo bistveno manj zgodnjih vrtnin, predvsem paradižnika, paprike, jajčevcev, prvega krompirja in vse tiste zelenjave, ki so jo imeli za zimsko porabo v rastlinjakih. V njih je namreč večina pridelka pomrznila (poročajo o 10.000 pomrznjenih sejančkih plodovk v Agrarii Koper). Konec februarja so nameravali v rastlinjakih že saditi paradižnike, a so sadike pozeble.
Precej težav je tudi z zelenjavo na prostem. Tistim, ki so pod črno folijo že posadili zgodnji krompir, mlado čebulo, špinačo, radič in preostalo zelenjavo, je burja zadala hud udarec. Pridelovalci bodo morali še enkrat vzgajati semena. To pomeni, da bo proizvodnja istrske zelenjave zamujala, in namesto da jo bodo na trg poslali že zgodaj spomladi, ko je povpraševanje po njej največje in jo najlažje prodajo, bo dozorela prepozno, ko bo trg že poln pridelkov od drugod.
Hidrološka suša
Suša še vedno vztraja. Leto 2011 je bilo hidrološko izrazito suho. Izostali so veliki pretoki rek v sicer bolj vodnatih pomladanskih in jesenskih mesecih. Tako je bila vodnatost aprila, septembra in novembra več kot 60 odstotkov manjša kot navadno. Najmanjši pretoki so bili podobni tistim v dolgoletnem primerjalnem obdobju na Krki, Savi v spodnjem toku, Vipavi, Reki in Muri. Nekoliko bo položaj popravilo topljenje snežne odeje.
Napoved
Pustna nedelja je prinesla otoplitev in sneg do nižin. Tudi osrednjo Slovenijo je kot pustne krofe posladkala nekajcentimetrska snežna odeja. V okoliških hribih ga je zapadlo od 20 do 30 cm. Sneg je moker. Pustni dan v osrednji in jugovzhodni Sloveniji moti nizka oblačnost. Drugod je pretežno jasno z jutranjo meglo po nekaterih nižinah. Pretežno jasna bo pepelnična sreda. V četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Topleje bo.
21. februar 1977
Padavine, ki so se začele pojavljati dan prej, so se okrepile; obilno je deževalo in snežilo predvsem v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije. Do naslednjega jutra je v 24 urah v Podbrdu v dolini Bače padlo 152 mm, v Kobaridu 150, v Kamniški Bistrici 117, v Bohinjski Bistrici 114 in na Hrušici nad Postojno 100 mm padavin. V visokogorju se je že prej zelo debela snežna odeja še odebelila, na Kredarici so namerili pet metrov snega.
