Kiselkast sadež večne mladosti

Najslajše in najbolj zdrave so tiste marelice (Prunus armeniaca), ki jih oberemo na domačem vrtu, kar velja za vse sadje. Če smo izbrali primerno sorto in jo posadili na primeren prostor, se nam ni treba bati bolezni in škodljivcev. Drevesu najbolj ustreza zavetje pod streho ob steni hiše, kjer je zavarovano pred dežjem, pa tudi sušo prenaša bolje kot vlago.

Barva ni pomembna

Pri nakupu izberemo nepoškodovane marelice z gladko, napeto in nežno dlakavo lupino. Stopnje zrelosti sadeža ne bomo mogli ugotoviti po videzu, ampak jih je treba okusiti. Tudi barva nam ne bo povedala veliko, saj obstajajo rdečkaste in bolj blede sorte. Morebitne rdečkaste lise naj nas ne motijo, saj to le pomeni, da je bila ta stran obrnjena proti soncu. Potrgani sadeži ne zorijo več, ampak le venijo in izgubljajo aromo, zato jih porabimo čim prej. Seveda pa se bodo obdržali nekaj dni, če jih hranimo v hladilniku.

Bogate z magnezijem

So nizkokalorične in bogate z vitamini A, B2, B3 in C ter naravnimi sladkorji. Vsebujejo kar desetkrat več magnezija kot katero koli drugo sadje, poleg tega pa še fosfor, kalij, kalcij, folno kislino in železo. Izboljšujejo možganske funkcije in pomagajo pri uravnavanju krvnega tlaka. Že včasih so jih uporabljali proti bolečinam v ušesih, nosu in proti hemoroidom. Pozneje so raziskave še pokazale, da krepijo odpornost, izboljšujejo kri, pomagajo pri težavah z očmi ter spodbujajo delovanje jeter in dobro odvajajo.

Za lepšo kožo

Cenjene so tudi v kozmetiki. Olje marelice se uporablja v boju z aknami, obenem pa mehča kožo. Po redni uporabi koža dobi žameten videz, dame pa ga cenijo tudi zaradi lepega vonja in ker se lepo maže. Prav na hitro lahko sami naredimo obrazno masko. Tri marelice, žlico kisle smetane ali jogurta in malo limonovega soka zmešamo v mešalniku, nanesemo na obraz in pustimo delovati 20 minut. Nato speremo s toplo vodo. Naravna maska bo naši koži prinesla svežino.

Ne skoparimo s sladkorjem

V arabski kuhinji marelice skoraj vedno dodajajo jedem iz ovčjega mesa. Tudi kot priloga k piščancu ali divjačini se bodo izkazale, čeprav jih pri nas večinoma dodajamo sadnim solatam ali iz njih kuhamo kompote in uporabljamo pri peki peciva in tort. Sožitje okusov bomo dosegli v kombinaciji z jedmi, ki vsebujejo kari. Če jih vmešamo v žitarice, si bomo privoščili zdrav zajtrk. Pri kuhanju in pečenju postanejo precej kisle, zato jih moramo dovolj sladkati. Ko delamo marelične cmoke, koščico nadomestimo s kocko sladkorja. Posušene so dopolnilo zdravi prehrani in imajo v primerjavi z drugim sadjem nizko kalorično vrednost. Res je, da imajo višjo vsebnost sladkorja v primerjavi s svežimi, vendar to velja za skoraj vse suho sadje.

Marelična marmelada

Receptov, kako pripraviti marelično marmelado, je za malo morje, prijateljica Vesna pa prisega na tako po babičinem receptu. Kilogram razkoščičenih marelic razrežemo in damo v posodo, v kateri jih bomo kuhali. Posujemo jih z 800 g sladkorja. Pustimo stati 24 ur. Nato jih kuhamo na zmernem ognju, pri čemer ves čas mešamo. Po okusu lahko dodamo še dva zamaška ruma. Ko zavrejo, pustimo vreti od 5 do 6 minut in posodo odstavimo. Marmelado takoj zmešamo s paličnim mešalnikom in vlijemo v sterilizirane kozarce, ki smo jih ogreli v pečici pri 100 stopinjah. Do vrha polne dobro zapremo, pokrijemo z brisačo in pustimo, da se počasi ohladijo.

Marelicam pravijo tudi sadež večne mladosti, saj polepšajo kožo. V kad zlijte liter mareličnega soka in se namakajte, dokler vam ustreza. Že če boste z učinkom zadovoljni samo vi, si boste s tem polepšali dan.