Kisajmo zelje

Zelje je v naši prehrani zelo pomembno živilo, saj je vir mnogo vitaminov in ima mnogo pozitivnih učinkov na zdravje. Pomirja, zmanjšuje stres, izboljšuje možganske sposobnosti in koncentracijo ter imunski sistem. Pomaga pri preprečevanju rakavih obolenj, pozitivno deluje na spolnost, pomaga pri nespečnosti in zmanjšuje raven holesterola v krvi. Zato naj bo pogosto na naši mizi, bodisi sveže bodisi kislo.

Katero je najboljše?

O zelju, njegovi pridelavi, varstvu in kisanju so na posvetu spregovorili strokovnjaki z biotehniške fakultete, inštituta za biologijo in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, prireditelji pa so izvedli tudi prvo ocenjevanje kislega zelja pri nas. Sodelovalo je kar 36 pridelovalcev, saj se je pojavila potreba po tem, da vedo, kako kakovostno kislo zelje prodajajo, predvsem pa potrošniki zmeraj bolj povprašujejo po kakovostnih živilih. Namen ocenjevanja je dvig kakovosti in prepoznavnosti zelja iz integrirane pridelave. Kakovost kislega zelja se je ocenjevala po naslednjih kriterijih: čvrstost in videz, okus, barva in vonj. Podeljenih je bilo 9 zlatih, 10 srebrnih in 6 bronastih priznanj.

Pridelovalci in stroka se predstavijo

Poleg strokovnjakov sta se na posvetu predstavila tudi dva znana predstavnika pridelovalcev.

Podjetje Domači vrt iz Bele krajine je zraslo iz družinskega podjetja, ki se je ukvarjalo s pridelavo in prodajo zelenjave. Danes so specializirani za trženje in distribucijo svežega in suhega, predvsem ekološkega sadja in zelenjave na slovenskem in bližjih evropskih trgih.

Kmetija Jerin z Vogelj na Gorenjskem je eden večjih pridelovalcev zelja in repe v Sloveniji. Ponujajo predvsem kislo zelje in kislo repo, poleg svežega, polnjenega v lončke, so na trg poslali tudi v polkilogramske vrečke pakirano kislo zelje in kislo repo. Pri tem velja poudariti, da omenjeno zelenjavo pakirajo brez konzervansov, kar jim omogoča vrhunska sodobna pakirna linija z vakuumskim doziranjem. Pri tem načinu pakiranja zelenjava ostane čvrsta in nepoškodovana, ima pa tudi podaljšan rok trajanja, kar eno leto. Sveža in brez konzervansov, čeprav pasterizirana, je nov socialni standard, saj omogoča hitro pripravo okusnih in polnovrednih obrokov.

Kaj bo z integrirano pridelavo?

Na posvetu smo izvedeli tudi, kaj se nam obeta na področju integrirane pridelave zelenjave, saj se končuje programsko obdobje 2007–2014 za kmetijsko politiko. V prihodnjem programskem obdobju 2014–2020 bodo za tržne pridelovalce zelenjave tri možnosti: nadaljevanje konvencionalne pridelave, ki bo z letom 2014 postala bolj zahtevna, prehod v drugo shemo kakovosti za kmetijske proizvode in živila ali prehod iz integrirane pridelave v ekološko.

To seveda ne pomeni, da integrirane pridelave ne bo več, vendar ne bo več podpirana s sredstvi EU oziroma prek sredstev Slovenskega okoljskega programa kot doslej. Povedano drugače, subvencije lahko odpravijo, vendar shema kakovosti lahko ostane.