Pri nas doma pogosto pravimo, da smo ravno toliko kmetje, kolikor moramo biti, da priskrbimo hrano in nastilj za naše konje. Kar pomeni, da imamo v lasti in najemu nekaj čez osem hektarjev njiv in travnikov, na katerih pridelamo seno in lucerno pa tudi nekaj otave in malo ječmena. Pri prehrani konj smo zelo pikolovski, saj so to izjemno občutljiva bitja in potrebujejo visokokakovostno hrano, da ne nastanejo neljube zdravstvene težave, najbolj se seveda bojimo kolik. Zato se potrudimo, da je vse, kar pripravimo sami, zanesljivo kakovostna, dobro posušena krma.
Voluminozna krma
Pod streho spravimo kakšnih 3000 kock sena, posušene lucerne in otave na leto. Na skrajnem robu Štajerske, v spodnjem Posavju, se cena baliranja za kockaste bale vrti od 35 do 45 centov. Odvisno od tipa balirke pa so bale težke od 15 do 20 kilogramov. Zaradi logistike imamo raje lažje, saj moramo štiri tisoč kock ne nazadnje premetati na roke. Naši konji, ki tehtajo od 400 pa do 500 kilogramov, pojedo od 8 do 10 kilogramov kakovostnega sena na dan, se pravi, da ima en konj eno dobro kocko sena za dva dni. Obstajajo kupi literature, kako in koliko ga hraniti, vendar smo pri nas trdno prepričani, da so tabele bolj smernice, saj imajo konji različno presnovo, kateri potrebuje več, kot je zapisano v učbenikih, drugi manj. Zato vedno opazujemo žival in prilagajamo količino voluminozne krme in krmil glede na njen videz, obseg dela in, kot sem že omenila, njeno sposobnost presnavljanja.
Močna (koncentrirana) krmila – koncentrati
Že vrsto let kupujemo pripravljeno mešanico krmil, katere sestava je prilagojena naši pasmi. Vsebuje le nekaj odstotkov ovsa, stisnjen ječmen, koruzo v obliki kosmičev, dodani so tudi rožiči, lucerna v briketih ter vitamini in minerali. 25-kilogramska vreča tako imenovanih mislijev stane 16 evrov. Kobile z žrebeti jih dobivajo dva kilograma na dan, preostali konji pa kilogram. Za prve tako porabimo 40 evrov na mesec, za druge pol manj. Dokler traja zaloga domačega ječmena, ki ga malo po malo dodajamo kupljeni hrani, teoretično privarčujemo nekaj evrov, praktično pa ne, saj stanejo tudi seme, obdelovanje zemlje, stroji ...
Nastilj
Nastiljamo s slamo in shranimo vsaj 1000 bal na leto. Nekaj slame je naše, preostalo nam odstopijo kmetje iz vasi, ki je ne potrebujejo. Žagovine porabimo minimalno, malenkost smo je ob vsakem kidanju dodajali pozimi, pod slamo, da so bili boksi bolj suhi. Pakirana kakovostna, neprašna žagovina nas je prišla 8,5 evra za balo, dostavljena na dom brezplačno iz bližnje kmetijske trgovine. Čez zimo smo je porabili okoli 30 paketov, zaokroženo 250 evrov. Čeprav je kidanje slame veliko bolj zamudno in se na tak način pridela tudi veliko več gnoja, trdno vztrajamo pri tem režimu. Zakaj? Ker ima konj v s slamo nastlanem boksu vedno kaj početi. Prebira slamice, jih žveči in njegov prebavni trakt je vedno zaposlen. Prostoživeči konji večino svojega časa (od 60 do 80 odstotkov dneva) porabijo za pašo, vedno kaj grizljajo in njihov prebavni trakt je vedno zaposlen, s tem pa je nevarnost kolike minimalna.
Dodatek k prehrani
Res minimalen strošek je mineralni kamen. Konji, ki ga imajo redno na voljo, ga počasi ližejo tudi več mesecev, drugi, ki jim vitaminov primanjkuje, pa ga lahko fanatično pogrizejo v enem dnevu ali dveh. Mineralne kamne najdemo že za tri evre, in po navadi sta dva do trije na leto konju dovolj. Strošek je tako resnično zanemarljiv, od 50 do 75 centov na mesec.
Paša
Spomladi se za naše konje začne krajše obdobje paše in v tem času nam celo uspe privarčevati nekaj bal sena. Seveda jih na pašo navajamo počasi in vedno imajo na voljo tudi balirano suho krmo. Ko pa se začneta vročina in sušno obdobje, se vegetacija ustavi, in čeprav so konji večino časa zunaj, jim površina, ki jo imamo na voljo, ne daje dovolj prehrane. Zato se moramo vrniti na ustaljeni režim.
7000 evrov za seno
Ker vse delo, razen baliranja in žetve, opravimo sami (se pravi košnja, obračanje, nalaganje, škropljenje, gnojenje...), na leto torej za tovrstne storitve plačamo približno 1800 evrov. A to niso realni stroški. V to niso všteti amortizacija domačih kmetijskih strojev, gorivo, rezervni deli, popravila, kaj šele naše delo, pomoč prijateljev, malice in pogostitve po uspešno opravljenem delu, da o znoju, žuljih in izgubljenih živcih (ki neizogibno trpijo, predvsem zaradi vremenskih nevšečnosti, ki so vsako leto hujše) sploh ne izgubljam besed.
Povprečno je v našem hlevu 15 konj. Če bi vse kupili (3000 kock sena po 1,8 evra in 1000 kock slame po evro), bi morali samo za voluminozno krmo odšteti 6400 evrov. To je slabih 40 evrov na mesec, in če vzamem zlato sredino stroška za krmila, je to še dodatnih približno 30 evrov na mesec na konja.
Krma je dražja
Cene, ki so bile uporabljene v izračunu, so bile v veljavi od jeseni 2011 pa nekje do prve letošnje košnje. Glede na sušo, ki je pustila posledice po vsej Sloveniji, se je cena sena dvignila, podražitev pa so že napovedali tudi dobavitelji močnih krmil. Kobile z žrebeti dobijo dva kilograma mislijev na dan, preostali konji po kilogram.
