Kar Jurček privarčuje, zapravi za bencin

Malica v službi, ki jo plača podjetje, je ena od pridobitev prejšnjega sistema. Naši starši so v službi vedno imeli zagotovljen topel obrok. Nihče niti ni razmišljal o tem, koliko ta malica stane in ali je vsem res nujno potrebna. Potem so se sčasoma pojavila nadomestila za prehrano. V tem času so nekateri namesto obroka v jedilnici že raje vzeli denar. Sploh tisti, ki jim je ta denar pomenil več ali pa morda zaradi narave dela niso nujno potrebovali toplega obroka. Danes ni več veliko podjetij, ki bi za zaposlene organizirala topel obrok ali imela lastno kuhinjo. Večina pa si z nadomestilom malo poveča prihodke. Med takimi je tudi naš sodelavec Jurček. Je v letih, ko si mora ustvariti eksistenco, in zato se je nekega dne odločil, da ne bo več z nami hodil na malico, ki jo imamo običajno v času kosila. Raje bo prejel za okoli 120 evrov večjo plačo.

Pravzaprav je lepo in ganljivo srečati mladeniča, ki se je pripravljen žrtvovati za svojo družino in cilje. Vendar se je Jurček stvari lotil malce nerodno.

6 evrov ali topel obrok

Namesto kosila mu zdaj pripada 6 evrov nadomestila za prehrano na dan. Za ta denar bi v trgovini dobil kilogram cenejšega mesa in dva kilograma kruha. Če mu babica odstopi še kozarec vložene zelenjave, bi tako lahko malical ves teden. Prihranil bi za 4 malice, torej 24 evrov na teden in skoraj 100 evrov na mesec. Še bolje bi bilo, če bi stvar kombiniral z doma pripravljenimi sendviči ali kuhano hrano, ki bi si jo v naši mini kuhinji lahko pogrel. Tako bi imel raznovrstne obroke z minimalnimi stroški. Na mesec bi lahko prihranil tudi do 100 evrov. Pa tega ne počne. Vsak dan v času kosila se z avtomobilom poda v trgovino, čeprav je naše podjetje v manjšem kraju in še do najbolj oddaljene trgovine prideš peš v petih minutah. Vsakič kupi sveže žemlje ali štručko. Za en evro. Potem še malo mesa ali salam. Pa včasih še kakšno malenkost.

Glede na to, da avtomobil porabi največ goriva prav na kratkih razdaljah, na poti do trgovine ima dva semaforja, ga pot stane krepko čez evro. Na tak način za svojo malico le redkokdaj potroši manj kot 4 evre. Tako prihrani samo 2 evra na dan in maksimalno 40 na mesec. Pa zato nima toplega obroka in verjetno pride iz službe prav sestradan in nujno potreben obilnega kosila. Tudi če je žena varčna kuharica, bo to že preseglo prihranjena evra. Pri čemer nisem upoštevala dodatno porabljenega časa.

Sizifovo delo

Jaz resda potrebujem malo manj hrane, po službi redko jem doma in prav vsak dan mi od kosila ostane še kar lep kos mesa, ki ga odnesem svojemu štirinožnemu prijatelju. Zato imam nižji znesek na plačilni listi, a po službi se nikoli ne zaženem v hladilnik in ne postavljam loncev na štedilnik. Tudi če bi prihranil celoten znesek, si nekako težko predstavljam, kdaj bi se s privarčevanim tisočakom na leto vselil v svojo hišo. Tam nekje pri osemdesetih najbrž. To je pa že sizifovo delo.