Trgovci so našli novo tržno nišo – bela jajčka je mogoče pobarvati v živih svetlih ali nežnih pastelnih barvah, rjavih pa ne. Za zadovoljitev ustvarjalne žilice so mnogi ob tej priložnosti zanje pripravljeni plačati tudi kakšen cent več.
Bela le za veliko noč
Z načrtnim izborom nesnic, ki so legle svetlejša jajca, je pridelovalcem uspelo vzredili kokoši, katerih jajca so povsem bela. Čeprav niso prav nič okusnejša ali bolj hranljiva kot rjava, so v petdesetih letih prejšnjega stoletja postala zelo modna.
Tako kot bela moka in bel kruh naj bi bila simbol čistosti. Ko pa so ljudje čez dobri dve desetletji spoznali, da tudi pretirana čistoča ni najboljša za naše zdravje in da je črna moka bolj zdrava od bele, je ta modna muha počasi usahnila. Danes v naših trgovinah povsem bela jajca srečujemo le še priložnostno.
Za pisanice so zaželena tudi večja, bela račja, gosja ali celo nojeva jajca, na katerih si lahko privoščimo cele slikarije. Žal jih je pri nas v
trgovinah skoraj nemogoče kupiti, tudi na tržnicah so redkost. V vsaki samopostrežni pa lahko kupimo prepeličja jajčka, ki jih skorajda ni treba krasiti, saj jih je namesto nas umetelno pobarvala mati narava. A to je le drobec iz palete njenih izdelkov.
Jajca morskih ptic v peščeni barvi
Mnogo ptičjih jajc se namreč ponaša z lepimi barvami različnih odtenkov in z zanimivimi vzorci. Tako kot vse stvaritve narave ima tudi ta globlji namen. Jajca so za ptičje starše dragocen zaklad, bodoči novi rod, ki bo nadaljeval vrsto. Za plenilce so izjemna poslastica, polna hranilnih snovi, zato jih je treba pred njimi skrbno varovati ali pa dobro skriti.
Tista, ki se razvijajo v varnem zavetju dupel ali podzemnih gnezd, daleč od oči plenilcev, so pogosto bela ali modrikasta, da jih starši v temi lažje najdejo. Če je njihova zibelka skromna jamica na prodnati obali reke ali skalna polica na pečini, imajo lupino, podobno podlagi, po potrebi okrašeno z raznobarvnimi pegami in lisami, da so neizkušenim očem skoraj nevidna in tako zaščitena pred plenilci. Nekatera ob stiku z gradivom, iz katerega je zgrajeno gnezdo, sčasoma celo prevzamejo barvo okolice. Lise in vzorci na jajcih morskih ptic, ki gnezdijo v več deset tisoč osebkov velikih kolonijah, pa staršem pomagajo, da v množici podobnih prepoznajo svoje leglo.
Barve žolča in krvi
Izvorno so bila ptičja jajca bela, tako kot so jajca njihovih plazilskih prednikov. Za današnjo veliko raznolikost barv in vzorcev so zaslužna le tri barvila, ki so se razvila v evoluciji. Nastajajo iz žolča ali krvi in jih obarvajo v rumenih, modrih, zelenih, rjavkastih ali rdečkastih odtenkih. Odgovorna so tudi za nastanek temnejših lis in peg na lupini. Ko jajce ob nastanku potuje po jajcevodu, posebne žleze izločajo barvilo in ga dodajajo lupini. Vzorci se oblikujejo v gibanju: kot bi brezštevilni slikarji čopiče držali pri miru, platno pa bi se ob njih premikalo in s svojim gibanjem narekovalo končni izdelek.
Tako nastajajo umetnine narave. Četudi jih občudujemo, se moramo zavedati, da so nedotakljive. Skorajda vse ptice v Sloveniji so zavarovane. Prepovedano jih je preganjati, pobijati in tudi uničevati njihov zarod. V naravi pa lahko vedno najdemo navdih za naše lastne velikonočne stvaritve.
