Julija endivijo in radič, potem kitajsko zelje

Pred odhodom na zasluženi počitek vrt dobro zalijemo in se dogovorimo s prijaznimi sosedi, da med našo odsotnostjo poskrbijo, da rastline ne bodo žejne. Občutljivejše vrtnine, kot so paprika, paradižnik in jajčevci, z zaščitno folijo zavarujemo pred nevihtami.

Poškodovani plodovi se namreč lahko okužijo z različnimi boleznimi in gnijejo. Na splošno velja, da moramo poleti rastline ves čas pregledovati in takoj, ko opazimo znake bolezni ali škodljivcev, primerno ukrepati.

Julija in avgusta začnemo drugi krog setve, katere pridelki nas bodo na vrtu razveseljevali še pozno v jesen, pa naj bodo to solatnice, ohrovt, kitajsko zelje, rdeča pesa, nizek fižol ali blitva in špinača.

Radič in endivija

Julija posadimo sadike radiča in endivije. Glede tal radič ni prav nič zahteven, saj ima globok koreninski sistem, zato uspeva tako na lažjih kot tudi težjih tleh. Nekajdnevno obdobje s temperaturami nad 30 stopinj C ga lahko zaustavi v rasti. Pri nakupu sadik bodimo pozorni na sorto, predvsem na to, ali je prezimna ali ni.

Prezimne sorte lahko jeseni zagrnemo in malo zasujemo s plastjo zemlje in spomladi bomo radič lahko še enkrat rezali. Sadike endivije sadimo na razdaljo 30 krat 25 centimetrov. Bolj ko bodo na gosto rasle, bolj bodo na sredini svetlo rumene barve. Endivijo bomo lahko imeli za kosilo vse do zime, zato jo pustimo na prostem, dokler je mogoče.

Eksotični okus zelja

Zadnji teden julija in prvi teden avgusta sta praviloma idealna za setev kitajskega zelja. Sejemo ga na stalno mesto, tja, kjer smo že pobrali krompir, fižol in grah, v vrste, ki so medsebojno oddaljene približno 40 centimetrov. Pozneje ga redčimo. Lahko pa ga sejemo tudi v kupčke – dve do tri semenke. Tako se zavarujemo, da bo v poletni vročini vsaj ena rastlina vzklila.

Ko začnejo rasti, odščipnemo slabše rastline in pustimo le najlepše. Ker ima slabe korenine in velike liste, ga moramo ves čas zalivati. Ko zraste, glav ni treba takoj porezati, posebno imamo dovolj prostora, saj bo ostal svež kar dolgo.

Proti mrazu odporni motovilec

Od sredine avgusta do sredine septembra je najboljši čas za setev motovilca, pa najsi bo to holandski, ljubljanski ali žličar. Avgusta ga posadimo v senco večjih rastlin ali ga zasenčimo, saj temperature nad 25 stopinj C čez dan znižujejo kaljivost semena.

Sejemo ga po vsej površini, še bolje pa v vrste, ki so med seboj oddaljene od 15 do 20 centimetrov. Po setvi ga rahlo prekrijemo z zemljo. Do kalitve pa moramo poskrbeti tudi za enakomerno vlažnost.

Še špinača in blitva

Na gredico, s katere smo pobrali čebulo in fižol, posejemo špinačo, ki bo najbolj vzklila v ne prevročih in primerno vlažnih tleh. Za dober pridelek med rastjo rahljamo tla in odstranjujemo plevel. Jesenska setev je lahko gostejša kot pomladna, saj vse rastline ne bodo prezimile.

Ravno tako so avgustovske setve blitve namenjene prezimovanju, ne smemo pa je posaditi na gredice, kjer smo prej gojili špinačo ali rdečo peso. Dobra predhodnika blitve sta krompir in korenje.