A širina prve predsednice slovenske vlade sega čez. Njena moč je v njeni zdravorazumskosti. »Sem ženska, ki ve, kaj hoče. Sem odločna, zelo neposredna, ne znam lagati in obljubljati v prazno.« Takšen je bil vaš zaznamek pred državnozborskimi volitvami leta 2008.
Verjamete, da je odlika dobrega vodje, pardon, voditeljice na katerem koli področju to, da ravna v skladu s svojimi načeli?
Brez tega si sploh ne znam predstavljati, da je človek lahko vodja, šef, če lahko tako rečem. Za vsako besedo, za vsako črko še vedno stojim. Točno takšna sem. Lagati ne znam. Nikoli nisem znala. Doma so me zelo hitro »pogruntali«, če sem kaj hotela »prirediti po svoje«. V politiki ponavadi ni tako, a jaz naravnost povem, kar mislim. Ko sem v prejšnji službi kot direktorica morala ocenjevati zaposlene, sem jih prosila, naj tudi oni povejo, kaj ocenjujejo za mojo največjo odliko in šibkost. Največkrat je bila največja odlika to, da sem odkrita in zelo neposredna. Včasih boli, a očitno ljudje to znajo ceniti.
Kako zgodaj ali pozno ste ugotovili, da je v življenju pomembno, da veš, kdo si, greš naprej po svoji poti in se ne obremenjuješ z morebitnimi predsodki?
Od nekdaj sem takšna. Ko sem hodila v srednjo šolo, mi je mami dostikrat rekla, da sem razredna odvetnica, ker sem se potegovala za druge. Če sem čutila, da se je komu godila krivica, sem se bila pripravljena izpostaviti in potegniti zanj – ne glede na ceno, ki je sledila.
Pa vas je kdaj opeklo to, da ste glasni, ko gre za pravico?
Nisem se kaj dosti obremenjevala s tem. Da, v šoli mi je gotovo kdaj škodilo, če drugega ne, pri kakšni oceni. A to je v meni, zato me tudi v politiki motijo neodkritost, kupčkanje, da je nekdo pripravljen povoziti vsa svoja stališča, ker je mogoče nekaj boljše iz tega ali onega razloga. Če bi bili iskrenejši drug do drugega, bi bile stvari bistveno boljše.
Celoten intervju preberite v povsem sveži številki revije Onaplus, ki si jo lahko kupite v vaši najbližji trafiki, lahko pa se na revijo naročite na brezplačni telefonski številki 080 11 99. |
