Ja, gospa ... koza neumna ...

Pred kakšnim tednom sem opazila, da umivalnik v kopalnici ne požira tako, kot bi moral. Ne bi bilo prvič, da bi se tega dela lotila sama, in tudi tokrat sem se odločila za to pot. Strokovni poseg mojstra za to najbrž ni potreben, prijatelje pa tudi nerada nadlegujem z malenkostmi. Da si ne bi potem mislili, da niti enega običajnega odtoka ne znam očistiti sama.

Ker sem že večkrat imela precejšnje težave in dodatne stroške, ko sem se vpletala v delo vodovodnih inštalaterjev, sem se pred samim posegom odločila malo podrobneje pregledati zadevo. 

Tvegano za prave mojstre 

Pred par leti sem dobila idejo, da bi odtok lahko očistila tako, da bi odstranila vijak cedila na odtoku v kadi in ga očistila z zgornje strani. Projekt je na prvi pogled popolnoma uspel. Potem pa je čez par dni spodnja soseda potožila, da ima v kopalnici malo poplavo, saj ji voda teče kar iz odprtine za zračenje. 

Seveda je bila nedelja in morala sem uporabiti vse zveze in telefonske številke, da mi je uspelo v čim krajšem času, torej pred ponovno potrebo po prhanju, najti mojstra. Čeprav nisem prepoznala povezave med mojo akcijo in poplavo pri sosedi, sem gospodu kljub vsemu povedala o mojem podvigu. Teh besed nisem slišala, a sem iz pogleda razbrala jasen: »Koza neumna, pa kaj se mešaš v moške zadeve.« 

Stavek, ki ga je dejansko izrekel, je bil dosti prizanesljivejši: »Ja, gospa, tega pa res ne bi smeli. Je zelo tvegano, celo za prave mojstre. Potem je težava gotovo v tem.« Pravzaprav sem si na koncu celo oddahnila, saj sem poravnala samo račun za njegovo delo, obogaten z dodatkom za nedeljsko delo, kar je bilo neprimerno manj, kot če bi resnično nastala okvara na vodovodni napeljavi in bi morala verjetno razbiti in na novo urediti pol kopalnice. Tako sem mojstru za potne stroške in 10 minut dela plačala 25 evrov. Res ni malo, predvidoma 100 odstotkov več kot običajno, a je bil moj rešitelj.

Z gumo do pretoka

Vsekakor me je prigoda izučila in zdaj, preden vzamem v roke klešče ali kaj podobnega, kar bi lahko imelo škodljive finančne posledice, dobro pregledam zadevo in pokličem katerega prijatelja ali znanca, ki se s tem ukvarja. Predvsem da mi povejo, ali ne bi bilo bolje, da takoj angažiram usposobljene in namesto nedeljskih 40 plačam samo 20 evrov.

Poleg tega je lažje, če že med tednom vem, katere dele bom potrebovala. Pri teh stvareh običajno sredi dela v nedeljo popoldne ugotovim, da na primer nimam traka za izoliranje ali kakšnega tesnila. V četrtek sem tako opazila, da odtočna napeljava pod mojim umivalnikom ni ravno klasična. Prijatelj je takoj podvomil, da je zamašena odtočna cev pod umivalnikom. Po njegovem mnenju bi lahko bila zamašitev kje globlje v napeljavi. Vsekakor delo za izurjene. Celotno težavo sem danes za vsak primer zaupala še stricu Toniju, ki pa mi je predlagal bolj postopno reševanje problema.

»Uporabi najprej tisto 100 let staro gumijasto napravo, ki jo nastaviš na odtok, zamašiš zasilno odprtino ter potiskaš dol in gor. Ustvarjeni vakuum potem na dan potegne umazanijo, kar včasih popolnoma zadostuje za ponovni nemoten pretok vode,« je modro razložil stric Toni. No, pri tem pa res ne morem povzročiti kakšne škode. Nasvet se je izkazal za popolnoma uporabnega in rezultat me je tako navdušil, da sem dobila voljo za čiščenje celotne kopalnice.

Včasih je dobro prisluhniti več nasvetom, in kot je rekel stric, za reševanje težave najprej preizkusiti najbolj enostavno rešitev, ki ima najmanj stranskih učinkov. Vsekakor bi z izpeljavo današnjega načrta tvegala eno uro nedeljskega strokovnega dela in štiri tesnila, ki bi jih namesto 0,5 evra plačala 1 evro, saj jih takrat ne bi mogla kupiti v trgovini.