Iz vinograda
 v sadovnjak

Z vinogradom je veliko dela, da ne govorimo o ceni zaščitnih sredstev in škropljenja. Če nisi dovolj natančen in pazljiv, bolezen mimogrede uniči ali zdesetka pridelek. Vino se ne pije toliko, kot se je nekoč, ko ni bilo drugih pijač. Skratka, pogosto ostaja nepopito in v najlepšem primeru konča skuhano v žganje, ki pa prav tako težko najde porabnika. Seveda se da iz grozdja jeseni pridobiti odličen sok, a bi ga bilo dosti lažje pridelati iz jabolk ali hrušk. Tudi vinski kis je dober, a velja enako, da ga je lažje pridelati iz jabolk in še boljši je.

Pogosto se name obračajo stranke, ki želijo vinograd, iz katerega pridobivajo vino za lastno uporabo, v celoti ali pa delno spremeniti v sadovnjak. Predvidevajo, da bodo z manj truda pridelano ekološko sadje koristneje uporabili. V osnovi to drži, je pa treba upoštevati, da tudi sadno drevje zahteva znanje in angažiranost.

Vinorodne lege ugodne tudi za sadje

Vinorodne lege so praviloma zelo ugodne za gojenje praktično vseh sadnih vrst, pogojno tudi primorskih. Upoštevati pa je treba nekaj specifičnih okoliščin, ki se razlikujejo od postavitve sadovnjaka na drugi lokaciji.

Predvideti moramo, da ne bi sadna drevesa, ko bodo zrasla do končne višine in širine, s svojo krošnjo prehajala na sosedovo parcelo oziroma da ne bodo s senco povzročala škode sosednjemu vinogradu. Torej moramo premisliti, katere vrste bomo posadili oziroma na katerih podlagah, da ne bomo spravljali sosedov v slabo voljo.

Če želimo imeti prostor dodobra izkoriščen, lahko kljub temu, da smo posadili sadna drevesa, še kako leto, dokler ne zrastejo, pustimo vmes trte ter jih izkoristimo za svoj pridelek. Pri obrezovanju je treba paziti, da si obe kulturi ne ustvarjata nepotrebnega senčenja. Po nekaj letih, ko sadna drevesa zrastejo in začnejo roditi, preprosto posekamo preostale trte in imamo sadovnjak v polni rodnosti. Stvar vaše odločitve je, ali boste pustili žično armaturo, če je bila prej potrebna za vinograd, tudi za sadovnjak.

Kaj bi sadili?

Kot že omenjeno, lahko sadimo skoraj vse sadne vrste. Če je prostor, lahko kakšno večje drevo, kot so oreh, kostanj ali češnja, jablana, hruška na sejancu, blizu objekta za zaščito poslopja in senco. Druge vrste razporedimo po parceli tako, da si ne bodo delale sence. Ko gledamo od juga proti severu, vedno damo večja drevesa zadaj in nato vedno nižja. To pravilo moramo upoštevati, tako v ravnini kot na nagnjenem terenu. Vprašamo se tudi, kaj bomo s pridelanim sadjem. Če bomo dali poudarek sveži uporabi, bomo gledali na pestro izbiro sadnih vrst in sort, ki bodo dale užitek svežega sadja vse poletje in jesen. Če bomo želeli sadje nameniti za predelavo, pa je smiselno imeti več dreves iste sorte. Pridelek bomo pospravili in predelali obenem.

V vinorodnih legah oziroma na površinah, ki so bile rigolane za vinograd, zelo dobro uspevajo breskve in nektarine. Zaradi specifičnega škropljenja predvsem proti njeni najhujši bolezni breskovi kodravosti (Taphina deformans) je smiselno imeti več dreves.

Hruške in jablane skupaj

Ste se kdaj vprašali, ali saditi isto sadno vrsto, na primer hruške, skupaj ali mešano? Odgovor ni povsem enoličen. S stališča biotske pestrosti je bolje, če so drevesa iste sadne vrste razkropljena in med seboj oddaljena, saj je prehajanje bolezni in škodljivcev s tem oteženo.

Po drugi strani pa ima sajenje skupaj prednosti, ki običajno pretehtajo pri odločitvi. Škropljenje je lažje, če jih imamo skupaj. To je prednost pri obrezovanju, gnojenju pa tudi pri obiranju plodov.

Sadno jagodičje

Ob načrtovanju novega sadovnjaka nikakor ne pozabite na sadno jagodičje. Posadite ga lahko na neizkoriščen prostor znotraj ali ob robovih parcele. Jagodičje potrebuje malo oskrbe in prostora, da pa s svojimi zdravimi plodovi veselje vsem generacijam, lahko kot namizno sadje ali predelano na sto načinov.

Vinorodne lege, posebno če so tla peščena, so hitro odcedna oziroma izpostavljena suši. Če pri trti govorimo, da zaradi korenin, ki lahko segajo tudi deset metrov globoko, zlepa ne občuti pomanjkanja vode, pri sadnih drevesih ni tako. Ob načrtovanju sadovnjaka moramo imeti v mislih možnosti namakanja ali vsaj zalivanja ob močni suši, če želimo imeti stalen in kakovosten pridelek.