Na začetku pomladi rumenkasto zelene mačice ive (Salix caprea) obarvajo še tako pusto pokrajino. Letos je to še posebno očitno, saj zaradi suše narava ne ozeleni. Iva zacveti, ko se na mačicah pojavi cvetni prah. Splošno cvetenje je v osrednji Sloveniji običajno okoli 18. marca, letos smo ga beležili teden dni bolj zgodaj. Najprej je zacvetela na Goriškem in Primorskem, k čemur je pripomoglo toplo vreme v minulem tednu. Iva je listopadno drevo, grm ali pritlikavi grm. Je žužkocvetna in je ena izmed vrb s širokimi listi, ki jih je v Sloveniji še nekaj, a so njihovi predstavniki precej redki, zato je vrba s širokimi listi, ki jo pogosto srečamo, največkrat prav iva. Med vrbami prenese največ suše pa tudi občasno zastajajočo vodo in poplavljenost. Že v preteklosti so jih rade obžirale koze, o čemer priča tudi latinsko ime Salix caprea, ki je izpeljano iz izraza capreus, kar latinsko pomeni kozji. Gotovo ne po naključju je na prvi znani risbi ive narisana tudi koza, ki obžira njene liste. Angleži to vrsto imenujejo goat willow, kozja vrba.
Odpravlja prhljaj
Kot večina drugih vrb ima številne zdravilne lastnosti. Najpogostejši pripravki so čaji iz lubja, listov in mačic. Listja drugih vrb živina na splošno ne ceni preveč, listi in mladi poganjki ive pa so zanje prava poslastica. Sveže lubje vseh vrst tega rodu vsebuje salicin, ki se razgradi v salicilno kislino (podobna aspirinu) v človeškem telesu. Izvleček iz listov se uporablja kot zdravilo proti prehladom. Destilirana voda iz cvetov je afrodiziak in poživilo, uporablja se tudi za zdravljenje glavobolov. Izvlečki ive so zdravilo proti prhljaju in mastnim lasem.
Aktualne podatke o cvetenju v letošnjem letu si za nekaj območij lahko ogledate tudi na spletnih straneh Agencije RS za okolje: http:/www.arso.gov.si/vreme/agrometeorologija/.
