Hyundai i10 – skoraj deset!

Kje so že časi, ko smo se prizanesljivo nasmihali Hyundaijevi napovedi, da hoče biti med prvimi desetimi avtomobilskimi proizvajalci; danes bi le odobravajoče prikimali, če bi napovedovali osvojitev samega vrha. Cena 9990 evrov tudi ni več nobeno darilo, za ta denar lahko kaj pričakuješ. Za desettisočaka torej dobite 3665 mm dolg, kakovosten avtomobil z 998-kubičnim trivaljnim motorjem, ki zmore 48,5 kW (66 KM) pri 5500 vrtljajih v minuti.

Zakaj bi plačali več

Že osnovna oprema life vključuje šest zračnih blazin in zaves, ESC, klimatsko napravo, radio, deljivo klop, zatemnjena stekla in mnogo drugega. Zakaj bi sploh plačali dodatnega tisočaka za opremo comfort? Razlogi so vsa štiri elektrificirana okna, daljinsko zaklepanje, boljše medijske naprave, po višini nastavljiv voznikov sedež, elektrificirani in ogrevani zunanji ogledali, meglenki in dnevne LED-luči ter še veliko drobnarij.

Voznik in sopotnik sedeta v hyundaija kot v čisto pravi avtomobil in imata dovolj prostora, četudi sta velika – le sopotnik bi si morda želel več prostora za levo roko. Vidljivost je sodobno omejena, a ogledala so velika in dobra. Vsa plastika v notranjosti je sicer trda, toda popolno oblikovana in obdelana. Volanski obroč in prestavna ročica se pri tej opremi še ne ponašata s tujo kožo, a tu je plastika mehkejša – vsaj meni je tako bolj všeč. Volanski obroč je nastavljiv po višini in poln upravljal za medijske naprave, ki jih lahko upravljamo celo glasovno – zvok iz štirih zvočnikov je dober. Odložišča so kar zajetna in uporabna.

Ogledali sta v obeh senčnikih, bralnih lučk sicer ni, a imate celo vžigalnik in pepelnik, to danes ni več kar tako! Merilniki so zelo pregledni, nekatere kontrolke malo manj. Merilniki in večina stikal so ponoči obsijani z modro svetlobo, ki jo k sreči lahko primerno nastavimo. Ročna klimatska naprava je kakovostna, šobe so lepo nastavljive. Čvrsti tekstilni sedeži so dvobarvni in se ponašajo s športnim obšivom. Lahko si najdemo udoben položaj, a varnostnim pasovom očitamo nenastavljivo zgornje pritrdišče – nastavljivega ima samo model z najdražjo opremo. Nasploh diha notranjost resno kakovost in všečno oblikovanje, ki ni nič preobloženo.

Avto za potovanje

Zadaj se bosta imela dva majhna potnika katere koli starosti prav dobro, dva velika ali trije, ne glede na velikost, pa samo krajši čas ne bodo sitnarili. Tudi vratni izrez pri stopalih ni ravno za odrasle. Klop ni vzdolžno pomična, a se jo lahko prvovrstno zloži, kar poveča prtljažnik vse do 1046 litrov. Sicer je slednji globok, uporaben in velik 252 litrov.

Trivaljnik potisne i10 do hitrosti 155 km/h in pospeši do 100 km/h v 14,9 sekunde. Navajajo porabo bencina 6,0/4,0/4,7 (108 g/km CO2), na testu smo porabili 6,8 l na avtocesti in 5,4 l na navadnih cestah. Motor ni nikoli preglasen in za spoznanje stresa samo v prostem teku. Precej je odziven, uporaben že pod 1500 vrtljaji in zvezno do 5500 vrtljajev. Petstopenjski menjalnik gladko deluje, ima pa veliko stopnico med drugo in tretjo prestavo, ki zmanjšuje veselje pri dokaj zabavni vožnji, ki jo zmoreta motor in podvozje. To je sicer prav posrečeno, vzmetenje je udobno, ne da bi se avtomobil nagibal ali pokimaval. Elektro servovolan je eden najboljših, lega na cesti je predvidljiva, vodljivost igriva, na zavore nimamo pripomb. S tem avtomobilom je ugodno potovati precej dlje kot samo po domačem mestu. Samo nekaj – pri tej opremi so platišča še jeklena (pnevmatike 175/65 R14), kar je grozno...