Na drugi decembrski dan lanskega leta je serijski posiljevalec uradno udaril prvič: ob 6.30 je na Palmejevi ulici v Ljubljani poskusil posiliti 70-letno gospo. Z nje je trgal obleko, a je zaradi mimoidočih zbežal. Na kraj zločina so prihiteli policisti in začeli iskati nasilneža. Pol ure kasneje je brutalnež ponovno izvedel poskus posilstva, prav tako 70-letne občanke, ki je sprehajala psa na Hubadovi ulici v Ljubljani. Ženska je vpila na pomoč in zaradi prisebnosti bližnjih je posiljevalec spet zbežal. Obe žrtvi, ki sta utrpeli lažjo in težjo telesno poškodbo, da o psihični niti ne govorimo, so odpeljali na urgenco. Policisti so na Dunajski cesti kmalu ujeli 32-letnega osumljenca, bojda študenta strojništva, in ga s kazensko ovadbo odvedli k preiskovalnemu sodniku. Ta ga je po zaslišanju seveda izpustil. Policisti, ki so nadaljevali preiskavo, so ugotovili, da je posiljevalec podobno dejanje storil že 29. novembra lani, in sicer okoli 5.15 v središču Ljubljane. Mlajši ženski je sledil vse do doma in zahteval spolno občevanje. Ženska je klicala na pomoč in zaradi odziva soseda je okrutnež pobegnil s kraja zločina. Zaradi tega razkritja so mu policisti 5. decembra lani ponovno odvzeli prostost s pripisom, da je pripor zanj nujen, a dan kasneje je višja državna tožilka zahtevala le hišni pripor. Preiskovalni sodnik se je strinjal. Odtlej je bil osumljeni v hišnem priporu. Bolj ali manj.
Letošnjega 13. aprila je spet šel na okruten pohod, ob 5.30 je sledil 23-letni ženski, ki se je vračala z dela. Najprej jo je fizično napadel, jo večkrat udaril v glavo, nato jo je spolno zlorabil in po gnusnem dejanju zvlekel ob zid. V poznem popoldnevu so policisti 32-letnika našli, ga odvedli k preiskovalnemu sodniku in ta mu je končno odredil pripor.
Na dan curljajo nove kronološke podrobnosti serijskega posiljevalca. Med drugim, da je napadalec že večkrat kršil hišni pripor. Policisti so ga pri kršitvi ujeli 4. januarja letos, ko so se nenapovedano pojavili pred njegovimi vrati v Šentvidu, kjer živi s starši in bojda tudi punco. Klicali so ga na telefon, a jih je na kratko odpravil, da je v mestu, potem se na klice ni več oglašal. O kršitvi so policisti obvestili preiskovalni oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča. Glavna tožilka naj bi le zahtevala pripor, preiskovalni sodnik pa je očitno z vso svojo strokovno kompetenco ugotovil, da zadostuje priporni narok, kajti okrutnež se mu je zasmilil, rekoč, da je od doma odšel zato, ker ni več zdržal med štirimi stenami. Ja, to že vemo. Očitno je dovolj prepričljivo cvilil pravosodnim organom, češ da je imel hudo notranjo stisko (tudi vemo, kakšno) in šel nujno na urgentno psihiatrično pomoč, kjer je menda res celo bil. A ker tudi tam niso opazili posebnih odstopanj od normalnosti, so ga odpravili s pomirjevali in priporočenim počitkom. (Na poziv sodnika je izvedenec psihiatrične stroke potrdil to diagnozo, zato je spet ostal v zavetju doma.)
Tožilstvo ne daje izjav.
Preiskovalni sodnik je umolknil.
Žrtev. Molči. V nepredstavljivi bolečini in v nepredstavljivem dosmrtnem zaznamku. Zdaj jo bodo taisti slabi obrtniki začeli mrcvariti. Kje je bila v teh zgodnjih jutranjih urah? Kaj je tam počela? Se je z njim kaj pogovarjala? Ga je morda ona prva ogovorila? Kako je bila oblečena? Mu je jasno povedala, da ne želi imeti stika z njim? Zakaj pa ni koga poklicala? To bodo žrtev spraševali in iz nje naredili ponovno žrtev.
Bo kdo kaj vprašal višjo državno tožilko, ljubljanskega okrožnega tožilca, preiskovalnega sodnika, več njih? Bo minister Pličanić, ki teče že drugi mandatni krog, koga kaj vprašal? Ali je sleherno vprašanje pač poseg v nedotakljivost pravosodnih oblasti? Morda pa ga to kot ministra, državljana in človeka pač ne zadeva? Je predaleč od njegovega trenutnega življenja?