Spomladi me je skupina prebivalcev soseske prosila, naj jim ustvarim zelenjavno gredico na veliki gradbeni parceli, sredi že ustaljenega naselja, ki že živi s svoj utripom. Kako posaditi in vkomponirati zelenjavnice, da bi bilo všečno, funkcionalno in seveda priročno za obdelovalce?
Velika gradbena parcela je že zdavnaj prerasla v lep travnik
Še nekaj časa na njej ne bodo gradili. Kljub temu je bila prevelika, da bi jo preorali v zelenjavni vrt. Pa ne zato, ker ne bi mogli pojesti ali prodati pridelka, problem je čas. Družine so vpete v vsakdanji ritem, oče in mati sta v službi, časa ne ostane prav veliko, gredica zelenjave bi bila hobi, vrtiček, ob katerem bi se nasmehnili in sprostili. Iz pogovora sem razbrala, kaj radi jedo. Tako sem ljubiteljem stročjega fižola postavila indijančka. To so palice fižolovke – prekle –, postavljene v obliki indijanskega šotora. Ob njih smo posejali fižol, ki se je po kolih ovijal v nebo.
»To je tisto pravo,« sem si rekla. Niti delo niti predpisi ti ne pokažejo, kakšen bo naslednji korak. Upoštevala sem jutranje sonce in od sosednje žive meje na oko odmerila tri metre od roba fižolovega indijančka. Prelopatali smo ves krožni pas okrog njega, v enakomernih presledkih smo v smeri sončnih žarkov poteptali zemljo za stezico in oblikovali trapezaste gredice.
Vsaka je bila široka toliko, da se jo je dalo obdelovati, pleti, saditi v razkoraku, to je z nogama na vsaki strani grede. Ne boste verjeli, a tako si blagodejno pretegnemo zakrčeno hrbtenico in odpočijemo. Gospodinja v družini izvira s podeželja, zato je imela precej vrtičkarskega znanja, ki ga je pridobila od svoje mame.
Zasaditev vrta smo prilagodili letošnjemu vročemu in sušnemu poletju
S košnjo preostalega dela parcele smo pridobili zastirko in jo položili na golo zemljo med sadike. Zelo se je obrestovalo, saj je bil vrtič ves dan zelo izpostavljen sončni pripeki. Pa vendar so se lahko ves čas veselili in se hvalili s svojimi pridelki. Tistih nekaj kritičnih dni so zalivali svoje sadike, dokler ni vse tako porastlo, da je ustvarjalo senco samo sebi, debela zastirka pa je odlično odigrala svojo funkcijo. Tako je potem fižol okrasil prekle s svojimi viticami in vijoličnim cvetjem. Nadzemne kolerabice so brez sramu kazale svoje obilne zelene kroglice. Paradižnik je zardeval, poletje z obilo sonca mu je bilo res pisano na kožo. Poletne solate so hoteli zmljaskati polži, pa se je gospa znašla in celotno polkrožno gredico posula z lesnim pepelom, ki ga je nagrebla, ko so na pikniku pekli na žaru.
Kumarice so si privoščili cepljene in dve sadiki sta dali toliko, da so se jih naveličali vlagati in jih pustili prerasti v velike plodove, ki so jih ribali za solate in kumarične juhe. Paprike so uspevale enako dobro kot paradižnik, malce dlje naprej so nasadili hude feferone s prav peklenskim okusom... Seveda ni manjkalo peteršilja, zelene in obvezno strašansko dišeče bazilike za jedi iz testenin. Mimoidoči so hitro opazili koristen okrogel okras. Krog je popoln geometrijski lik, zato resnično daje posebno dober občutek.
Torej, če imate pretirano velike površine, za prihodnje leto načrtujte kaj ličnega, le toliko, da boste to obvladovali in da vam bo v veselje.