Pri nas pridelamo manj kot pet odstotkov fižola za zrnje, preostalega pojemo v strokih. Te številke nam povedo, da je gojenje te povrtnine tržna niša, saj večino fižola v zrnju uvozimo.
Na god sv. Florjana
Fižol uspeva v toplem in vlažnem podnebju in slabo prenaša vročino, kar smo videli lani, saj je bila letina zelo slaba, ponekod ga skoraj ni bilo.
Sejemo ga v bolj kakovostno zemljo kot druge stročnice. Dobro uspeva v peščeno ilovnati zemlji, pognojeni s hlevskim gnojem.
Pri nas ga sejemo 4. maja, na god svetega Florjana, kot pravi ljudsko izročilo. Do takrat se zemlja že ogreje na 10 do 15 °C.
Optimalna temperatura za rast in razvoj fižola je od 18 do 25 °C, če je nižja od 15 stopinj ali višja od 35, se pridelek zmanjša, ker te neprimerne temperature vplivajo na rast strokov in manjše število zrn v njih.
Fižol za svojo rast potrebuje veliko zračne vlage in tudi vlažno zemljo, zato ga je priporočljivo zalivati ob setvi oziroma sajenju, kot rečemo, do cvetenja, če zalivamo tudi med cvetenjem, in to preveč, rado cvetje odpada.
V kolobarju
Pri sejanju fižola moramo paziti tudi na kolobar, nizek fižol sadimo na prostoru, ki smo ga pred dvema letoma pognojili s hlevskim gnojem.
Dobri predhodni posevki so: korenček, čebula, radič, solata, rdeča pesa ali žita. Za sajenje visokega fižola smo zemljo pognojili s hlevskim gnojem. Dobri predhodni posevki so krompir, paradižnik, kumare, zelje ali ohrovt. Po fižolu pa uspevajo kapusnice, žito in korenček.
Kolobar naj bo od dva do pet let. Fižol od setve do fiziološke zrelosti potrebuje od 50 do 150 dni, odvisno od sorte.
Nizkega sejemo popoldne
Nizek fižol po ljudskem verovanju posejemo popoldne, v pet do sedem centimetrov globoke jarke, med semeni naj bo razmika od štiri do šest centimetrov, če imamo sorto, ki se bolj razrašča, pa tudi do dvanajst. Če sadimo na njive, mora biti razmik med vrstami pet deset do šest deset centimetrov. Kadar pa v vrstah sejemo po kupčkih po šest do deset semen, mora biti razmik med njimi 30 do 50 centimetrov.
Češnjevec in ptujski maslenec Še nekaj najbolj znanih vrst fižola. Najbolj znan nizek fižol za zrnje je češnjevec, ki ga v različnih krajih različno poimenujejo – ribničan, zorin, gradištanac, trešnjevac. Tu so še savinjski sivček, starozagorski, cipra, jeruzalemčan, ptujski maslenec, rdeči lišček, zajček, laški ali turški fižol z debelimi zrni, ponekod mu pravijo kostanjevka, ker ima okus po kostanju, prepeličar, major in še veliko jih je. Po semenih povprašajte v semenarnah ali na kmetijah, ki pridelujejo fižol, radi vam bodo podarili semena. |
Okoli prekel
Visok fižol sejemo okoli prekel, ki smo jih v dobro pripravljeno zemljo že postavili. Kako jih postavljamo, sem opisala v prejšnji številki priloge.
Zemljo okoli prekle narahlo prekopljemo, naredimo tri jamice, pri nas rečemo, na božje oko, in v vsako jamico, ki smo ji poravnali dno, damo po tri ali štiri zrna. Sejemo ga dopoldne, saj se po ljudskem izročilu lažje vzpenja po preklah. Nekateri fižol pred sejanjem namočijo, da hitreje vzklije.
