V medijih se o električnih kolesih veliko govori, a malo pove. Ni kolesa, ki ga ne bi mogli predelati v električno. Tako se lahko lotimo mestnih, treking, kros in zložljivih koles. Ob tem se je dobro spomniti še na rolke in skiroje, ki jih prav tako lahko dobimo v električni različici. No, zametki in prvi resnični poizkusi električnih koles segajo v zadnje desetletje 19. stoletja. Ravno na zadnji dan leta 1895 je Ogden Bolton ml. patentnemu uradu v Ameriki prijavil prvo.
Padala in elektrika
Električno kolo je lahko pedelec ali e-kolo. Pedeleci (pedeleki) so kolesa, pri katerih pospešujemo izključno s senzorjem P. A. S., ki je v pedalih, e-kolesa pa pospešujemo z ročico, neodvisno od pedalov. Ne smejo presegati hitrosti 25 km/h in 1000 W.
Opremljena so z baterijami, ki jih polnimo. Električno kolo je idealno prevozno sredstvo za vsakodnevno vožnjo v službo, saj nam prihrani čas, ki bi ga z avtomobilom zapravili v zastojih ali pri iskanju parkirnega prostora.
Prihrani čas
Če električno kolo uporabljamo kot vsakodnevno prevozno sredstvo, nam prihrani tudi čas, ki bi ga sicer zapravili za rekreacijo na sobnem kolesu. Zaradi sproščujoče in prijetne vožnje, ne glede na vzpon ter vročino v poletnih mesecih, so električna kolesa idealna za ljudi s šibkejšim zdravjem, srčne bolnike in starejše.
Nekaj dejstev
o električnem kolesu:
- primerno je za urbana in podeželska, hribovita območja
- nekateri modeli obnavljajo energijo zaviranja
- največji navor doseže že pri nizkih hitrostih
- je vozilo z visoko energetsko učinkovitostjo
- vožnja v klanec postane enaka vožnji po ravnini
- ne potrebuje registracije ali drugih dovoljenj
- polnimo ga lahko prek navadne električne vtičnice, podobno kot mobilni telefon, ali pa z zeleno energijo, iz obnovljivih virov
