Dob naj bi rasel v nižinah in najlepši skorajda pragozd je pri Kostanjevici. Graden raste višje in ni tako mogočen. Sorti rasteta tudi mešano, zato ju težje razločujemo. Razlike so v dolžini peclja na listu in želodu. Listni pecelj pri dobu je kratek in pri želodu dolg, pri gradnu pa je obratno.
Graden cveti nekoliko pozneje in obdrži listje prek zime, dob ga jeseni odvrže.
Obe vrsti imata popolnoma enake zdravilne lastnosti. Nekateri trdijo, da je samostojna vrsta tudi cer … Na Primorskem raste sredozemski hrast ali črničevje. Najbrž še niso preštete vse vasi v Sloveniji, ki imajo v svojem imenu povezave s hrastom, npr. Hrastnik, Hrastovlje, Hrast, Hrastovec, Dob, Dobrava, Dobova itd.
Vsekakor je hrast eno najbolj mogočnih dreves, kar jih raste pri nas, in dočaka tudi tisoč ali več let. Njegov les je nepogrešljiv v gradbeništvu, mizarstvu, kot kurivo in poleg vsega ima še precej zdravilnih lastnosti, ki so jih poznali že nekdaj in ki lahko koristijo tudi nam. Za zdravljenje nabiramo predvsem lubje v času, ko je muževno, in to z mladih vejic ali poganjkov. Pri nabiranju moramo paziti, da ne poškodujemo drevesa. Jeseni nabiramo želod, ki je že odpadel. Nekoč so nabirali tudi mlade liste. Nabrano posušimo, lahko tudi pri umetni toploti. V stari zeliščarski knjigi iz 1720. pa navajajo: »Hrast suši, greje in vleče skupaj. Zmečkani sveži hrastovi listi celijo vsako gnilo rano. Na vinu kuhan hrastov les je dobro zdravilo za tiste, ki pljujejo kri. Na mleku kuhana hrastova korenina je dobra za tiste, ki so jedli ali pili kaj strupenega.«
Napitek iz lubja
Čaj iz lubja si pripravimo takrat, ko imamo vnetje želodčne ali črevesne sluznice. Takšen napitek lahno zapira, če je vzrok črevesno vnetje. Pripravimo si ga tudi za zdravljenje pri vnetjih ledvic, pri zamaščenih jetrih in pri zlatenici. Ker zaradi množice čreslovin vleče skupaj, je primeren tudi za preprečevanje in zdravljenje notranjih krvavitev. Tople sedežne kopeli pomagajo zdraviti hemoroide in težave z izpadlo danko.
Čaj uporabljamo tudi zunanje, kot sredstvo za obkladke, kopeli ali zgolj za umivanje. Tisti, ki se jim noge pretirano potijo, naj si jih vsak dan umivajo v zavretku iz hrastovega lubja. Kopeli lajšajo poškodbe in bolečine po ozeblinah. Obkladki iz zmletega lubja, ki naj bojo topli in vlažni, blažijo bolečine po zlomu kosti. Čaj iz lubja je najboljša prva pomoč, ki jo damo tistim, ki so se zastrupili s strupenimi rastlinami ali gobami, pomaga tudi pri pretiranem uživanju nikotina … Na hrastovih listih se naredijo tudi šiške, ki jih gradijo ose šiškarice. Tudi šiške so učinkovito sredstvo za zdravljenje pri zastrupitvah npr. s svincem, kositrom itd.
V takšnem primeru pojemo v prah zdrobljeno šiško. Hudo bruhanje zdravimo z zdrobljenimi šiškami, ki jih zavremo v pol litra kisa in pol litra vode, nato si položimo tople obkladke na predel želodca. Iz želoda si pripravimo kavo, ki je ne le dobra, ampak tudi zelo zdravilna. Uživali naj bi jo tisti, ki imajo slabo prebavo, drisko, bolezni mehurja, tisti, ki so preveč suhi, ki jim zatekajo bezgavke, ki imajo razne izpuščaje itd. Želod olupimo in ga pražimo na zmernem ognju, dokler ne dobi barve pražene kave. Po praženju ga stolčemo v možnarju, ker postane pozneje trd. Prašek damo v vročo vodo in naj vre 10 minut. Kavo pripravimo z mlekom in sladkorjem. Da dobimo rezultate, jo je treba piti vsaj dvakrat na teden. Pri manjših obolenjih luskavice je treba piti mnogo čaja in ponavljati kopeli na prizadetih delih. S čajem lahko zdravimo tudi domače živali, in to kadar imajo vročino, so nemirne ali imajo drisko. Jalovim kobilam so dajali liter čaja iz hrastovega lubja na dan.
Hrast so častili od nekdaj, tudi zato, ker so se prehranjevali z želodom. Za mnogo evropskih ljudstev je bil sveto drevo.
